V večjem delu Slovenije imamo dolge in ostre zime z obilnimi snežnimi padavinami. Zaradi takšnih vremenskih pogojev čebelarji že od nekdaj skušamo svoje čebelje družine zavarovati pred mrazom. Na to nas opominjajo čebele same, ko že pred zimo zadelajo sleherno razpoko in režo , ki jo opazijo v stenah panja. Odprto pustijo le žrelo, a še tam s smolo zalepijo papir ali leseni zapah, s katerim čebelarji zmanjšamo odprtino zaradi nevarnosti ropa. Čebele so posebno občutljive na mrzle vetrove in prepih, ki ga v svojem domovanju ne trpe. Šibka čebelja družina ne preživi hude zime, še v močni družini zmrznejo čebele na robovih satja, če se niso pravočasno umaknile pred mrazom v čebeljo gručo.

Regulacija temperature

Čebele v vseh letnih časih same regulirajo temperaturo v panju. Ko spomladi gojijo zalego imajo v gnezdu približno 35º C. Pozimi je sredi zimske gruče vsaj 20 º C, čeprav je v okolici živo srebro globoko pod ničlo. Reguliranje temperature v notranjosti panja je v tesni zvezi z zunanjo klimo. Kolikor večja je razlika med zunanjo in notranjo temperaturo, toliko hitreje uhaja toplota iz panja. Vso odhajajočo toploto skušajo čebele sproti nadomestiti s proizvajanjem nove toplotne energije. Toploto ustvarjajo s kemijsko energijo, ki jo črpajo iz medenih zalog. Zaradi tega medene zaloge kopnijo bolj ko pritiska mraz.

Količina toplote , ki je potrebna za ogrevanje panja, je poleg zunanjih temperaturnih pogojev odvisna tudi od prostornine panja. Ko je do poletja številčna moč čebelje družine naraščala, smo ji postopoma širili prostor z dodajanjem naklad. Ko pa na jesen številčna moč čebelje družine zopet upade, je prostor za vzdrževanje temperature prevelik. Čebelji družini zato zmanjšamo panjski prostor z odvzemanjem naklad in spuščanjem čebelje družine v spodnji del panja – to je v plodišče. Utesnjevanje čebeljega panja ni koristno samo zaradi vzdrževanja toplote, temveč tudi iz drugih razlogov. V jeseni je nezasedeno satje izpostavljeno vdoru roparic, spomladi pa je vaba in gnezdišče čebelji vešči. V prevelikem prostoru se čebelja družina sploh slabo počuti in se zato spomladi prepočasi razvija.

Zaščita čebel

Čebelje panje moramo pred ohladitvijo čim bolj zaščititi, tako da za panje uporabljamo materiale s čim boljšo toplotno izolacijo. Tu so še posebej učinkoviti nakladni panji izdelani iz polistirena, ki je zelo lahek material z dobro toplotno izolacijo. Tudi debelina stene čebeljega panja je v tem pogledu med zelo pomembnimi dejavniki. Da ne bi bile te predebele, oziroma panj pretežak, lahko leseni panj v notranjosti kombiniramo s stiroporom . S tem dobimo kompakten panj z dobro izolacijo.

V kolikor nakladne panje ne stisnemo v skupine, lahko panj toplotno izoliramo z prazno črno PVC vrečo. To poveznemo na nakladni panj brez strehe in jo ovijemo z elastičnim gumijastim trakom, tako da žrelo ostane odprto. To ima več pozitivnih učinkov kot so:

· odeta plastika deluje kot sončni kolektor
· zimska gruča pod plastiko ni zbita,
· čebelje družine porabijo za petino manj hrane,
· vlaga se kondenzira na notranjosti plastičnega ovoja
· čebelja družina ima hitrejši spomladanski razvoj

Na takšen način lahko prezimimo tudi šibke družine, ki niso idealno pripravljene na zimo.

Z zapažitvijo panjev ne smemo odlašati predolgo. To čebelarsko opravilo naredimo takoj, ko se pojavijo prvi mrazi. Ko se nočne temperature približajo ničli, se čebele umaknejo iz žrel v notranjost panja in se začno stiskati v zimsko gručo. Včasih se zgodi to konec oktobra, večinoma pa v sredini novembra. Ponavadi pritisne mraz na hitro, zato moramo biti previdni, da nas zimski čas ne najde nepripravljene. Le pravočasno pripravljene čebelje družino za dolgo zimsko mirovanje, so nam porok za uspešno sledeče čebelarsko leto.