Pred bližajočim se obdobjem mrzlega vremena se večina čebelarjev sprašuje, kakšna bo letošnja zima: ali bo hladna, dolgotrajna, z obilico snega, kako bodo čebele prezimovale, ali bodo imele dovolj hrane, koliko dni bo ugodnih za čistilni izlet čebel in podobno.Ker na takšna in podobna vprašanja povezana s prezimitvijo čebel, ni mogoče odgovoriti, čebelarji z zaskrbljenostjo pričakujemo spomlad.
Čebelje družine zdaj vstopajo v zadnje obdobje svojega razvoja – v obdobje mirovanja. To se začne konec oktobra, ko družine ostanejo brez zalege, in traja do januarja, ko matica zaleže prva jajčeca. Poglavitne značilnosti tega obdobja so popolna odsotnost zalege, zmanjšanje življenjskih funkcij čebel in s tem porabe hrane na minimum ter nadaljnje zmanjševanje števila čebel v družini. Vedenje čebel v tem obdobju je odvisno predvsem od temperature v okolici. Ko se temperatura v naravi spusti na manj kot 10 °C, čebele nagonsko prenehajo letati in se z žrel umaknejo v notranjost panja. Tam se stisnejo v zimsko gručo, in ko vreme to omogoča, izletijo na čistilni izlet. Mraz, sneg, oddaljenost hrane od zimske gruče, vlaga, močni vetrovi, škodljivci in sovražniki pa so vzroki, da je to obdobje za čebeljo družino najbolj neugodno.

Poglavitni pogoji za uspešno prezimovanje čebelje družine so: njena optimalna številčna moč, zadostna količina kakovostne hrane in njeno dobro zdravstveno stanje.

Številčna moč čebelje družine

Vzporedno z usihanjem paše matica že julija zmanjšuje zaleganje, čebele delavke pa avgusta iz panjev preženejo trote, da ne bi po nepotrebnem zažirali njihovih zalog hrane, saj je treba z njimi varčevati za dolgotrajno zimo. Obseg celotnega čebeljega gnezda se skrči v tisti del panja, v katerem nameravajo čebele prebiti zimske mesece. Do oktobra se število čebel v družini v primerjavi s koncem avgusta zmanjša za četrtino, čez zimo pa ta izgubi še tretjino zimskih čebel. Dolgoletna opazovanja kažejo, da bodo še dobro prezimile in se spomladi uspešno razvijale tiste družine, v katerih je konec oktobra minimalno vsaj 5000 čebel, če so njihovi panji čez zimo postavljeni na osončenih stojiščih. Na hladnih mestih (kjer panjev ves dan ne dosežejo sončni žarki) pa mora imeti družina vsaj 7500 čebel.
Odmiranje določenega števila čebel je normalen pojav, če je to število nesorazmerno veliko, pa so možnosti uspešne prezimitve družine zelo majhne. Vzroki za povečano umrljivost čebel so najpogosteje bolezni ali krajša življenjska doba, ki je posledica avgustovskega in septembrskega pomanjkanja paše, zlasti cvetnega prahu.

Zadostna količine kakovostne hrane

Za AŽ-panje velja, da naj imajo čebele čez zimo v plodišču od 12-15 kg hrane. LR-panji z eno naklado naj imajo v začetku oktobra od 10-12 kg hrane, panji z dvema nakladama pa od 15-20 kg. Jeseni je poraba hrane zmanjšana na minimum, saj povprečno močna čebelja družina potrebuje približno kilogram hrane na mesec. Pozneje, ko se začne vzreja zalege, to je po navadi v prvi polovici januarja, se začne poraba povečevati, vendar skupna količina porabljene hrane od začetka novembra (ko ni več zalege) do prve paše konec marca ni večja od 8 kilogramov.
Čebelarji moramo čebeljim družinam za prezimovanje poleg zadostnih količin medu priskrbeti tudi zadostne količine cvetnega prahu. Pelod namreč vsebuje vse sestavine, ki jih čebele potrebujejo za svoj normalen razvoj. Čebele, ki nimajo dovolj cvetnega prahu, se hitreje fiziološko starajo, njihova življenjska doba je krajša, manj so odporne proti boleznim in slabše prenašajo nizke temperature.
Ker je kakovost zazimljenih čebel odvisna od količine cvetnega prahu, je priporočljivo, da imajo čebele jeseni na voljo pašo, bogato s cvetnim prahom, kajti le tako se čebele lahko oskrbijo z zadostnimi zalogami cvetnega prahu za prezimovanje. Če pa se jeseni pojavi še kaka tiha paša, mlade matice vneseni cvetni prah porabijo za vzrejo zalege, zato so v obdobju mirovanja brez potrebnih zimskih zalog. V takšnih primerih mora za zaloge cvetnega prahu poskrbeti čebelar. Najboljša in najpreprostejša možnost za to, da si zagotovimo zalogo cvetnega prahu, je v obdobju cvetenja sadnega drevja. Tedaj čebele v panj prinesejo toliko peloda, da matici primanjkuje prostora za odlaganje jajčec. Iz čebeljega panja, v katerem sta dva sata (ali več satov) vsaj do tretjine napolnjena s cvetnim prahom, en sat brez zalege odvzamemo in ga shranimo v zamrzovalniku do zazimljenja. Tedaj ga dodamo družini, ki ji primanjkuje cvetnega prahu, in to neposredno ob osrednje sate, na katerih se oblikuje zimska gruča.

Zdravstveno stanje čebelje družine

Čebele pogosto pestijo številne tegobe – bolezni in različni zajedavci. Kljub veliki skrbi čebelarjev in rednemu zatiranju pa njihov največji sovražnik ostajajo varoje. Boj proti tem zajedavcem mora potekati vse čebelarsko leto, in to z ustreznimi razpoložljivimi sredstvi in metodami. Poleg tega mora biti strategija zatiranja usklajena v čebelarskem društvu oz. v celotni regiji. Cilj vseh teh ukrepov morajo biti zdrave čebele, varno delo čebelarja ter seveda neoporečen med in drugi čebelji pridelki. Ta cilj lahko dosežemo le, če smo pri zatiranju varoj stalno aktivni in če uporabljamo učinkovita sredstva, ki ne pušča-jo ostankov.

Pozno jeseni so čebelje družine že pripravljene na zimo. Počasi se bo izlegla še zadnja zalega, čebelja družina pa si bo izbrala mesto za prezimovanje. Da so čebele brez zalege, najpreprosteje ugotovimo, če pogledamo v čebeljo družino z najmlajšo matico. Če v njej ni zalege, je ni tudi v družinah s starejšimi maticami. Zdaj napoči najpomembnejši del čebelarjevega leta. Ker so vse varoje v čebelji družini na čebelah, se jih lahko najpreprosteje in najučinkoviteje znebimo. Priporočam vam uporabo oksalne kisline.

Uničevanje varoj pozno jeseni oz. pozimi je izjemno pomembno, saj tako uničimo večino varoj, ki so preživele poletno zatiranje ali so se v družini naselile znova in so osnova za populacijo, ki nam bi povzročala težave v prihodnjem čebelarskem letu. Naš cilj je, da je po zadnjem zatiranju v čebelji družini manj kot 50 varoj.

Za zdravstveno stanje čebelje družine je torej pomembno, koliko varoj je ostalo v družini, in ne, koliko jih je odpadlo po zatiranju. Prav zaradi tega je pomembno, da čebelar preverja naravni odpad varoj še pred njihovim zatiranjem. Tudi letos so posamezni čebelarji na podlagi števila odpadlih varoj po prvem zatiranju sklepali, da v njihovih panjih ni varoj, a se je ta ugotovitev pozneje izkazala za napačno. Čebelarji se moramo zavedati, da bomo prave rezultate dosegli le s pravočasnim zatiranjem ter z dobrim sredstvom proti varojam, uporabljenim na predpisan način, v predpisanem odmerku. Učinkovitost sredstva je sicer odvisna od številnih dejavnikov, kot so rok uporabe, način shranjevanja, način uporabe, moč čebelje družine, čas uporabe, vremenske razmere in drugi, ki jih moramo upoštevati.

Na koncu se tudi vprašajmo, kaj lahko še storimo za boljše prezimovanje čebel?

Najpomembnejše je, da čebeljim družinam med prezimovanjem zagotovimo popoln mir. Tako moramo požagati vse veje, ki bi ob vetru lahko udarjale po panjih, ter postaviti tudi strašila in pasti, ki bodo od panjev odvračala ptice in glodavce. Skrbimo za to, da v panjih ni prepiha, da so postavljeni na suhem in da v čebelnjaku ali zunaj njega ni motečih dejavnikov, ki bi preprečevali mirno prezimovanje čebeljih družin.