Vsem čebelarjem so znane težave s shranjevanjem satja v obdobju, ko je dejavna voščena vešča. Dovolj je le majhna nepozornost in od zlato rumenega satja, uporabnega v čebeljih panjih, ali temnega satja, namenjenega za topljenje, nam ostane le še pajčevina, polna iztrebkov voščene vešče. Poleg neposredne čebelarjeve škode je takšno uničeno satje tudi vir nadaljnjega širjenja tega škodljivca.

Na tržišču najdemo različne izdelke, bodisi naravnega bodisi sintetičnega izvora, ki uničujejo voščeno veščo v enem od njenih razvojnih obdobij. Učinkovitost teh pripravkov ni problematična, problematična pa je njihova zelo visoka cena, saj znatno zmanjšuje ekonomičnost čebelarstva. Prav tako je dvomljiv tudi vpliv nekaterih sredstev (naftalin, paradiklorbenzen, žveplo) na kakovost voska in druge čebelje pridelke. Na srečo obstaja tudi veliko preprostih načinov in metod, ki za ohranitev te dragocene čebelarske surovine ne zahtevajo velikega truda ali posebnih naložb v čebelarsko opremo.

Pri uporabi teh metod se moramo zavedati, da voščena vešča presnavlja samo različne ostanke v satju, samega voska pa ne. Zanjo so prava poslastica ostanki cvetnega prahu in preostalih ovojnic, ki so jih pustile izlegajoče se čebele v celicah, ki so bile 21 dni njihova zibelka. Zato moramo pred shranjevanjem satja iz obtoka odstraniti vse staro satje, ki se loči že po teži in po tem, da ne prepušča več svetlobe. Med to satje sodi tudi polomljeno, vegasto in trotovsko satje, pa tudi tisto, ki ga je vešča že nažrla. Takšno satje ob prvi priložnosti pretopimo v sončnem ali parnem topilniku.

Z odstranitvijo temnih satov iz obtoka bomo imeli večkratno korist. Med iz mladega satja je v vsakem primeru boljše kakovosti in tudi čebele nam bodo hvaležne za čiste celice, katerih velikost na mladem satu ni zmanjšana. S starim satjem pa se bomo prav tako znebili morebitnih spor noseme in hude gnilobe čebelje zalege, pa tudi ostankov akaricidov, ki so v njem ostali ob zadnjem zatiranju varoj. Skladiščeno satje je najbolje hraniti v hladnem prostoru, pri temperaturi manj kot 10 °C. Če te možnosti nimamo, ga moramo nujno zaščititi na enega od sledečih navedenih načinov.

Shranjevanje satja v »dimniku«

Pri tej metodi izkoristimo lastnost voščene vešče, da se izogiba svetlobi in prepihu. Prazno satje shranimo v nakladah, zloženih eno vrh druge. Spodaj in zgoraj stolp naklad zapremo z gosto mrežo, ki satje varuje pred glodavci in delno tudi pred voščeno veščo. Spodnja mreža mora biti 5 do 10 cm nad tlemi, saj s tem omogočimo optimalen pretok zraka. Shranjevanje satja v »dimniku« bo uspešno samo, če bomo zagotovili, da bo svež zrak prihajal v spodnji del »dimnika« in se odvajal v njegovem zgornjem delu. Tak visok prazen panj postavimo v prostor s pogostim prepihom, lahko tudi na prosto. Sprotna izmenjava zraka zaradi visokega »dimnika« preprečuje razvoj voščene vešče med celotno čebelarsko sezono. Satje v »zračnem dimniku« ne sme biti zloženo preveč na gosto, saj bi s tem preprečili prost pretok zraka.

Zamrznitev satja

Ta način je priporočljiv pri manjši količini satja. Vstavimo ga v PVC-vrečo in ga v zamrzovalniku za nekaj ur zamrznemo pri –15 °C. Zamrznitev satja pri tej temperaturi že v dveh urah uniči vse razvojne oblike voščene vešče. Satje potem hranimo v hladnem, svetlem prostoru, na prepihu in pri temperaturi od 5–15 °C. Slaba stran tega načina je, da je zamrznjeno satje precej krhko in se rado drobi, zato moramo biti pri delu z njim zelo pazljivi. Zgodi se, da kak sat tudi poči, vendar ga čebele prihodnjo pomlad brez težav »zakrpajo«.

Uporaba ocetne kisline

Satje zložimo v tesno zaprto omaro (zamrzovalna omara ali skrinja), nanj pa postavimo plastično posodo s koncentrirano ocetno kislino. Na 100 litrov prostornine uporabimo 200 ml 80-odstotne ocetne kisline. Hlapi ocetne kisline se tako prelivajo prek satja, uničujejo spore noseme in preprečujejo razvoj vešče. Po treh tednih omaro odpremo in prezračimo, nato pa jo do pomladi znova tesno zapremo.

Uporaba mravljinčne kisline

Pri uporabi te kisline ravnamo enako kot pri uporabi ocetne kisline, s tem da na 100 litrov prostornine uporabimo 80 ml 85-odstotne mravljinčne kisline.

Ob tako pregledno urejenem satju bomo spomladi pripravljeni na novo sezono, tako da nas ne bo presenetila zgodnja paša, prav tako pa tudi ne zgodnji roji. Zavedati se moramo, da na satovju, ki ga zgradijo čebele delavke, poteka celotno življenje čebelje družine in da so v njem skladiščene tudi zaloge hrane.