V čebelarskem letu poznamo dve različni obdobji. V prvem delu leta razvijamo in razmnožujemo čebelje družine, v drugi polovici leta pa skrbimo, da ostanejo čebelje družine močne in zdrave, da niso obremenjene z varojami ter da so optimalno pripravljene na hudo zimsko obdobje. Priprava čebelje družine za zimo ni enkratno jesensko opravilo, temveč je rezultat čebelarjevega dela v vsem letu. Prav zaradi tega jeseni, tj. ob pripravi čebeljih družin za zimo, ni mogoče nadoknaditi vsega, kar smo zamudili, kljub temu pa je dobra priprava pogoj za dobro prezimovanje.

Med čebelarji je bilo že veliko razprav o tem, na kakšen način čebelje družine uspešno pripraviti za prezimovanje. Eden izmed uspešnih načinov priprave čebel za zimo je tudi prezimovanje čebel v mediščih. Ta način prezimovanja je priporočljiv zlasti za čebelarje z manjšim številom panjev v čebelnjaku, ki stoji na prostem v naravi, kjer je pozimi več vlage.

Priprava za prezimovanje

Čebele lahko prezimujemo v medišču, ne da bi bilo zaradi tega treba preurejati panj. Konec septembra ali tudi nekaj pozneje izpraznimo medišče in odstranimo matično rešetko, na njeno mesto pa potisnemo posebno dno iz lesonita. Ta ne sme segati povsem do prednje stene panja, ampak naj tam po vsej širini panja ostane nekaj več kot centimeter širok prehod. Med prednjo steno panja in vstavljenim dnom iz lesonita vstavimo zagozdo, sicer se lahko zgodi, da novo dno po nesreči potisnemo do prednje stene, tako da čebele ob izletnih dneh ne bodo mogle izletavati iz panja.

Vse sate iz plodišča skupaj s čebelami po istem vrstnem redu pazljivo preložimo v medišče. Če smo delali mirno in če čebel nismo vznemirjali z dimom, je med premeščenimi čebelami tudi matica. Čebele, ki so ostale v plodišču, pustimo kar tam, saj se bodo same preselile k matici v medišče. Da bi se izognili ropanju, poseg selitve iz plodišča v medišče izvedemo proti večeru.

Če nimamo posebnih omar ali skrinj za shranjevanje satja, zložimo sate, ki smo jih odstranili iz medišča, znova v plodišče ter jih tam pustimo čez zimo. Če smo kak poškodovan ali neprimeren sat izločili, na njegovo mesto dodamo satnik s satnico, da je plodišče polno. Med temi sati so lahko tudi medeni, saj bodo spomladi za čebele še posebej dobrodošli. Dokler čebele izletavajo, nadzorujejo satje v plodišču, zato se ni treba bati voščene vešče.

V panju pustimo gornje žrelo zaprto, čebele pa imajo vhod še naprej pri spodnjem žrelu, ki so ga vajene; svoje gnezdo, ki je zdaj v medišču, dosežejo po notranji strani prednje stene. S tem ko smo plodišče spremenili v nekakšno predsobo oziroma vetrolov, so čebelje družine v medišču veliko bolj zavarovane pred mrazom, naleti vetra, sončnimi žarki in vsiljivci. V medišču čebele prezimujejo zelo mirno in niti ob južnem vremenu ne silijo brez potrebe iz panjev. V primerjavi s prezimovanjem v plodišču je poraba medu opazno manjša. Velika prednost prezimovanja v medišču je tudi v tem, da čebel ne moti vsako zimsko ali zgodnjepomladansko sonce, ki jih sicer iz plodišča večkrat zvabi v sneg ali mrzlo okolico in s tem v smrt. Do čebel ne more niti še tako močan veter.

Koristi takšnega prezimovanja

Čebelje družine v medišču so v tistem območju panja, ki je zanje najugodnejše. Lažji topel zrak nima kam uhajati in ostaja na isti višini, težji vlažen zrak pa se pomika v plodišče in od tam skozi žrelo ven. Žrelo je lahko vso zimo popolnoma odprto, saj skozenj prihaja v panj svež suh zrak, nasičen s kisikom, in se dviga v medišče.

Prezimovanje v medišču je posebej koristno za družine v spodnji vrsti čebelnjaka. Kot se je izkaza­lo, te veliko manj močijo, tako da imajo suha dna. Z njihovo toploto se posredno okoriščajo družine nad njimi, torej tiste, ki prezimujejo v plodišču.

Pri tem načinu prezimovanja opravimo spomladansko premeščanje v nasprotnem vrstnem redu, torej zaležene sate z matico premestimo navzdol. Spomladi imamo tako manj dela z nastavljanjem, saj imamo vse satje pri roki. Res je, da imamo s premeščanjem družine v medišče jeseni nekaj več dela, toda prednosti takega prezimovanja odtehtajo tudi to. s