Maja dosežejo čebelje družine vrhunec razvoja. To je mesec, v katerem matice najbolj intenzivno zalegajo, posledica tega pa je pojav rojilnega razpoloženja. Majski roji so najmočnejši in za preživetje čebel pri nas tudi najpomembnejši.

Znaki rojenja

Roj je zaželen samo pri čebelarju začetniku, ki bi rad povečal število svojih čebeljih družin, ali pa pri čebelarju, ki se intenzivno ukvarja s prodajo čebeljih družin. Čebelar že ob pregledu čebelje družine ugotovi, ali je družina brez gradilne vneme in ali so v čebeljem gnezdu tudi že zaleženi matičniki. To so očitni znaki za skorajšnje rojenje. Praviloma roj izleti iz panja dva dni prej, preden se izleže mlada matica, izlet roja pa lahko zadrži slabo vreme. Ob lepem sončnem vremenu roj najraje izleti iz panja med enajsto in štirinajsto uro. Tik pred tem se v panju zgodi »revolucija« – tekanje in vrenje, čebele, ki so lenarile pred žreli, pa izginejo v notranjost. Vse, ki so namenjene v roj, se oskrbijo s popotnico, tj. z medom, ki zadostuje za nekaj dni.

Nenadoma se iz panja z vso silo vsuje na prosto cel oblak čebel, ki glasno šumeč krožijo okoli čebelnjaka. Roj nekaj časa veselo raja po zraku, potem pa se strne v gručo na drevesu ali na grmu. Roj s staro matico se pogosto usede nižje na drevo kot drugi roj z mlado matico. Čebelar si lahko sam olajša pobiranje roja s saditvijo nizkega sadnega drevja pred čebelnjakom. Najbolj priporočljive so slive, češnje in druga nizko rastoča medovita drevesa.

Pogoji za uspešno ogrebanje rojev

Za uspešno ogrebanje rojev čebelarju zelo koristijo hladnokrvnost, preudarnost, iznajdljivost, spretnost in mirna roka. S temi vrlinami si bomo prihranili veliko truda in nevšečnosti. Roj je najlaže ogrebsti, če sedi v obliki grozda na koncu veje, na robu krošnje nizkega drevesa. Pred ogrebanjem roj popršimo z vodo, ki smo jo za ta namen pripravili v ročnem tlačnem razpršilniku, saj s tem preprečimo, da bi se čebele takoj razletele. Povsem mirno, da čebele ne začutijo nobenega tresljaja, sunemo z ogrebalnikom navzgor, da se roj sesuje vanj. Skoraj nikoli ne prestrežemo vseh čebel, saj jih nekaj vedno zleti mimo, nekaj pa jih ostane na veji. Zaradi tega ogrebalnik toliko časa pustimo na mestu, da se večini, med katero je navadno tudi matica, pridružijo tudi te čebele. Na koncu ogrebalnik pokrijemo z mrežastim pokrovom in roj odnesemo za dan ali dva v hladno v klet, da se čebele umirijo.

Ker vsak roj vzame s seboj le za tri dni hrane, ga moramo po vsaditvi v novi panj z novimi satnicami, če v naravi ni paše, takoj nakrmiti s sladkorno raztopino. Na začetku ga krmimo z majhnimi količinami, da začne graditi satnice in da imajo čebele prostor za oblikovanje medenega venca hrane. Najpozneje po tednu dni roj pregledamo in ugotovimo, kako čebelja družina gradi satnice, moč čebelje družine in obseg čebeljega gnezda. Ob tem lahko po potrebi tudi premaknemo čebelje gnezdo.

Ker roj zdaj še nima pokrite zalege in so vse varoje na čebelah, je te priporočljivo uničiti z raztopino 2,1 % oksalne kisline. To si pripravimo že na začetku pomladi, in sicer tako, da 30 g oksaldihidrata raztopimo v 1 litru mehke ali destilirane vode. Postopek zatiranja varoj z oksalno kislino pa je takšen: čebele pršimo s 3–4 ml 2,1 % oksalne kisline na vsako stran zasedenega sata. S takšno tehnologijo smo delali včasih, sedaj pa je glede na novo zakonodajo potrebno uporabljati za zatiranje varoj uradno registrirana zdravila in njihovo uporabo vpisati v Dnevnik veterinarskih posegov.

Če smo kakovostno opravili zimsko zatiranje varoj, je število odpadlih varoj v roju, ki jih najdemo na kontrolnem vložku, zelo majhno, saj je večina teh zajedavcev ostala v zalegi čebelje družine, ki je izrojila. V panju, ki je rojil – izrojencu, moramo naslednji dan razen enega obvezno podreti vse preostale matičnike in pozneje, ko je družina brez zalege, tudi v njem zatirati varoje z oksalno kislino po enakem postopku kot roj.