Čebelje družine se razmnožujejo tako, da se razdelijo na dva dela. Pri tem eden del čebel z matico odide iz panja in si poišče novo bivališče, drugi del čebel z mlado matico pa ostane v panju. To imenujemo rojenje. To je najpomembnejša faza v življenju čebelje družine, ki zagotavlja obstoj vrste.

Pred davnimi leti so čebelarji kar tekmovali, kdo bo imel prvi roj. Imeti zgodnje roje, so bile sanje in želja slehernega čebelarja, saj je to veljalo kot dokaz za dobrega čebelarja. V sodobnem čebelarstvu so roji zaradi gospodarskih in praktičnih vzrokov nezaželeni, zato čebelarji s pravilno tehnologijo čebelarjenja zaviramo pojav rojilnega razpoloženja. Ta pojav obvladujemo tako, da matici ves čas dajemo na voljo dovolj prostora za zaleganje in sočasno razširjamo gnezdo.

Rojenje zavira več dejavnikov ki so : možnost graditve satja, veliko prostora v čebeljem panju, hladna lega čebeljega panja, mlada enoletna matica, nič dražilnega krmljenja, močna paša, veliko odkrite in malo pokrite zalege. Kljub upoštevanju teh dejavnikov in zagotavljanju dela čebelam se ne moremo povsem izogniti rojilni krizi. Znana so tako imenovana rojeva leta, ko so zaman vsa prizadevanja za preprečevanje rojenja.

Roj je zaželen le pri čebelarju začetniku, ki bi rad povečal število svojih čebeljih družin in pri čebelarju, ki se intenzivno ukvarja s prodajo čebeljih družin. Čebelar že ob pregledu čebelje družine ugotovi ali je družina brez gradilne vneme in ali so v čebeljem gnezdu že tudi zaleženi matičniki. To so očitni znaki za skorajšnje rojenje. Praviloma roj izleti iz panja dva dni prej, preden se izleže mlada matica, izlet roja pa lahko zadrži slabo vreme. Ob lepem sončnem vremenu roj najraje izleti iz panja med enajsto in trinajsto uro. Roj se pogosto usede nižje na drevesno vejo, kajti stara matica ni sposobna takojšnjega poleta v višave.

Z prihodom pršice Varroe destructor v naše kraje, rojenje ni več tako nezaželeno. Roj pripomore k temu, da se prekine razvojni ciklus varoje, ki potrebuje pokrito zalego za svoj razvoj in razmnoževanje. V roju se tako vse varoje nahajajo na čebelah, kjer jih zlahka uničimo. Prav tako temperatura v roju naraste tudi do 40° C, kar povzroči odpad kar nekaj varoj, ki imajo pri večjih temperaturah manjšo oprijemno moč.

Za uničevanje oz. tretiranje varoje v roju lahko uporabimo mlečno kislino. Ta ima pred ostalimi znanimi sredstvi za zatiranje varoje več prednosti in sicer: nizko ceno, enostavnost uporabe, možnost ostankov škodljivih snovi v vosku in medu je nična, ustrezna uporaba onemogoča povečanje koncentracije v medu preko fizioloških količin in verjetnost nastanka odpornosti varoje na mlečno kislino je minimalna.

Že spomladi si pripravimo 15 % raztopino mlečne kisline, ki naj bo v čebelnjaku stalno pri roki. Za škropljenje tako pripravljene raztopine uporabimo ročni razpršilnik. Te lahko na tržišču najdemo v različnih oblikah in kvalitetah. Po mojih izkušnjah je najcenejši in najučinkovitejši ročni razpršilnik, v katerem imajo naše gospodinje Trim razmaščevalec. Razpršilnik ima volumen 500 ml, je ergonomsko oblikovan in ima šobo skozi katero z enim pritiskom fino razpršimo za cca 0,5 ml drobnih kapljic raztopine . Ko pobrani roji ogrebemo in ga vsujem v sipalnik, čebele pršimo s 15 % mlečno kislino. Pri škropljenju moramo paziti, da čebele samo ovlažimo, ne smemo pa jih zmočiti.

V kolikor nismo vešči tega dela in ne vemo oceniti velikost roja in potrebnega volumna mlečne kisline, roj vsadimo v panj z satnicami in ga nakrmimo s sladkorno raztopino . Po treh do štirih dneh roj pregledamo in preverimo: kako čebelja družina gradi satnice, moč čebelje družine in obseg čebeljega gnezda. Ko je roj še brez pokrite zalege, čebele obvezno pršimo s 5 ml 15% mlečne kisline na vsako stran zasedenega sata

Roj, ki smo ga tako očistili varoj, preselimo na rezervno mesto, ki naj bo oddaljeno najmanj 3 km zračne linije stran od čebelnjaka in čim dlje od ostalih čebelnjakov, tako da do zimskega zatiranja ne bodo potrebni nikakršni posegi. V kolikor pustimo roj v čebelnjaku, obstaja velika možnost reinvazije varoj iz ostalih čebeljih panjev in naš trud bo bil zaman.

Uničevanje oz. tretiranje varoje v roju ali izrojencu lahko izvajamo tudi s raztopino 2,1 % oksalne kisline. To pripravimo tako, da 30 g oksaldihidrata raztopimo v 1 litru mehke ali destilirane vode. Postopek tretiranja z oksalno kislino je enak kakor pri mlečni kislini, le da čebele pršimo z 3-4 ml 2,1 % oksalne kisline. na vsako stran zasedenega sata . V vetrovnem vremenu je priporočljivo uporabiti enostavno zaščitno dihalno masko, kajti raztopina z oksalno kislino draži sluznico dihalnih poti.

Omenjeni postopek zatiranja varoj z mlečno ali oksalno kislino, je priporočljivo uporabiti tudi pri narejencih , ometencih in izrojencih ko so brez zalege. Glede na to da se varoje letos, zaradi zelo zgodnje pomladi, zelo intenzivno razmnožujejo, je dobrodošlo vsako uspešno orožje v boju proti temu zajedavcu. Mlečna in oksalna kislina sta nedvomno prava izbira.