Slovani, še posebej pa Slovenci, smo tradicionalno navezani na čebelarstvo, čebele in čebelje pridelke. Velikanska prostranstva gozdov s številnimi vrstami medovitih dreves so omogočala idealne razmere za življenje čebel, katerih pridelke so naši predniki uporabljali za sladkanje svojega vsakdana. Čebelarstvo je sčasoma postala dejavnost, s katero so se ukvarjala številna gospodinjstva starih Slovanov.
Kdor hoče dandanes imeti čebele in postati čebelar, mu ni treba tako kot v daljni preteklosti hoditi po gozdu in iskati dupla, naseljena s čebelami, saj jih lahko preprosto kupi. Pri nakupu čebel imamo dve možnosti: nakup roja, ki je cenejši in za katerega oskrbo je potrebnega manj znanja in časa, ali nakup čebelje družine s satnicami, ki je dražja in zahtevnejša investicija, vendar pa se vložena sredstva in trud hitro povrnejo v obliki medenega pridelka.

Pri nakupu moramo biti še posebej pozorni na to, da čebele ne izvirajo z območja, za katerega velja zapora zaradi hude gnilobe čebelje zalege. S takšnih območij ne kupujemo čebeljih družin.
Čebelarji začetniki naj bodo pri nakupu čebeljih družin še posebej previdni, kajti lahko se zgodi, da si s kupljeno čebeljo družino več težav kot veselja. Da bi se izognili morebitnim presenečenjem, jim svetujem, da se pred nakupom čebeljih družin posvetujejo s svojim mentorjem oziroma z boljizkušenim čebelarjem. Pri nakupu čebeljih družin se moramo držati nekaterih pravil. Zelo pomembno je, da čebeljih družin ne kupujemo zvečer ali ponoči. S čebelarjem, ki prodaja čebelje družine, se dogovorimo, da ga bomo obiskali pozno popoldne. Ogledali si bomo njegov čebelnjak, okolico čebelnjaka in panje, v katerih so čebelje družine, ter preverili, ali čebele normalno izletavajo. Čebelnjak in njegova okolica morata biti urejena in čista. Zavedati se moramo, da prav pomanjkljiva higiena v čebelnjaku ter nezadostna skrb za čistočo napajalnika, satja in panjev pospešujeta pojav nosemavosti pri čebelah.
Spomladi čebelarji najpogosteje prodajajo rezervne družine iz 5- ali 7-satnih panjev. Tak panj mora biti pred prodajo poln čebel. Zadnja mrežica mora biti nabito polna s čebelami, prav tako morajo te zasedati vse ulice in posedati pod satovjem. Čebelja populacija mora biti zastopana v vseh razvojnih fazah, od jajčeca, ličink različnih starosti, pokrite zalege do panjskih in pašnih čebel. Čebelja zalega mora biti lepo strnjena, brez poapnele zalege v celicah. Nad čebeljo zalego morajo biti venci s hrano, ob gnezdu mora biti dovolj cvetnega prahu.
Še posebej moramo biti pozorni na poapnelo zalego. To je pogojno kužna bolezen pokrite zalege. Bolezen lahko prepoznamo po kliničnih znamenjih – belih in črnih mumificiranih ličinkah na bradi in podnici panja. Če pred žreli panjev in na podnicah panjev opazimo mumificirane ličinke, takšnih družin ne kupujmo. Izogibajmo se tudi čebeljih družin, katerih delavke imajo prvi obroček ali več obročkov na zadku obarvanih rumeno. Takšne čebele niso za prodajo, temveč za izločitev iz nadaljnje vzreje.

Vsak čebelar mora voditi dnevnik veterinarskih posegov, v katerega zapisuje vsa uporabljena sredstva za zatiranje varoj in podatke o odpadu varoj. Priporočljivo je, da nam prodajalec čebeljih družin te zapise tudi pokaže, saj bomo na podlagi teh podatkov dobili informacije o napadenosti čebel z va-rojami in dober vpogled v strokovnost prodajalca.
Najpreprosteje in najceneje je prodati čebeljo družino na starem satju, ki je črno do temno rjavo, leseni satniki pa so temno rjavi. Čebelarjem, ki se hočejo s prodajo čebeljih družin znebiti starega satja, se zahvalimo za takšno medvedjo uslugo in čebelje družine raje kupimo drugod. Prav tako se včasih zgodi, da čebelar pred prodajo v čebelji družini zamenja sat zalege s starim praznim satom. S prodajalcem se dogovorimo, da s seboj prinesemo svoj panj in vanj preložimo čebeljo družino. Tako bomo zanesljivo vedeli, kako močno čebeljo družino smo kupili, na koliko satih je zalega, kako matica zalega, kolikšna je količina hrane in na kakšnih satih je družina.
Dobro si je zapomniti, da moramo vsak že uporabljen panj pred vnovično naselitvijo čebel temeljito razkužiti. Najprej moramo panj temeljito mehanično očistiti; s čebelarskim dletom ali drugim ostrim predmetom iz njega odstranimo vse voščene prizidke in nanose propolisa. Tako pripravljen panj temeljito obžgemo z gorilnikom. Najceneje in tudi učinkovito panj razkužimo v 3-odstotni raztopini natrijevega luga NaOH, ki je bolj znan kot lužni kamen (3 kg/100 l vode). Lug obvezno vmešamo že v hladno vodo. Raztopino moramo nato obvezno segreti do vretja, sicer razkuževanje ni učinkovito. Po končanem postopku panje speremo, posušimo, prezračimo in taki so potem primerni za uporabo.
Pri nakupu čebelje družine se moramo zavedati, da se bo normalno razvila in strošek nakupa povrnila že ob prvem točenju medu samo dobra čebelja družina. Zavedajmo se, da so tudi čebele živali, ki potrebujejo čebelarjevo skrb in nego