Smo v prelomnem obdobju spomladanskega razvoja čebeljih družin in čebelarjevega dela v čebelnjaku. V prvih dneh pomladi se občutno poveča moč čebelje družine, kajti število na novo izleženih čebel je prvič od začetka zaleganja matice večje od tistih, ki umrejo. Toplejše vreme in prva paša v naravi spodbujata razvoj čebelje družine, ki preživlja obdobje intenzivne vzreje druge generacije čebel. Konec aprila najmočnejše družine že vzrejajo maksimalno količino zalege, podvoji pa se tudi njihova številčnost. Pri najrazvitejših družinah so že opazni prvi znaki rojilnega razpoloženja.
Zdaj je poglavitni cilj vseh čebelarjevih tehnoloških opravil, da v obdobju cvetenja sadnega drevja maksimalno razvije čebeljo družino. Ta naj bi 15–20 dni pred glavno pašo, ki je pri nas v Beli krajini po večini na akaciji, imela čim več pokrite čebelje zalege. Bistvo čebelarjenja je čebelarjev nenehen trud za čim več zalege v čebelji družini, saj je prav od tega odvisen tudi njegov uspeh v čebelarstvu.
Za doseganje tega cilja moramo čebelarji upoštevati vse naše praktično znanje in nekatera teoretična dejstva, ki jih je ugotovila čebelarska stroka.

Za intenzivni spomladanski razvoj čebeljih družin je tako treba izpolnjevati nekaj pogojev, in sicer:
•navzočnost mlade matice iz dobre selekcije,
•optimalno zalogo kakovostne hrane v plodišču,
•kakovostno satje,
•optimalno mikroklimo v plodišču,
•tolikšno število kakovostnih čebel, kot to ustreza letnemu obdobju,
•zdrave čebelje družine z ustreznim številom čebel. ž

Vpliv matice na spomladanski razvoj in moč čebelje družine

Največje jamstvo za optimalen razvoj čebelje družine je kakovostna matica. Njena kakovost je odvisna od starosti in biološke stopnje zmogljivosti, zmogljivost njenega zaleganja pa je v veliki meri odvisna od števila fiziološko mladih čebel v družini, količine kakovostne hrane, toplotnega režima v plodišču, dotoka nektarja iz narave, vremenskih razmer in velikosti prostora v plodišču.Kakovost matice ima pomemben vpliv na številčno moč in s tem na proizvodne zmogljivosti čebelje družine. Že pred časom je bilo ugotovljeno, da imajo čebelje družine z enoletno matico 37 % več zalege in da proizvedejo 42 % več medu v primerjavi s čebeljo družino s triletno matico.

Vpliv količine in kakovost hrane na spomladanski razvoj

V obdobju intenzivnega razvoja zalege čebele potrebujejo veliko hrane. Tako je marca dnevna poraba hrane 200 g, aprila pa 300 g. V spomladanskem času sta zaleganje matice in razvoj čebelje družine tesno povezana s količino in kakovostjo hrane v panju ter z vnosom svežega cvetnega prahu in nektarja. Če tega ni, moramo čebelji družini priskočiti na pomoč. Iz rezerve jim dodamo medene sate z nastrganimi pokrovci, da se ne trudijo še z odkrivanjem satja. Če takih satov nimamo, jim lahko v sate nalijemo gosto medeno tekočino, če pa se je že dovolj ogrelo, jih lahko nakrmimo tudi s sladkorno raztopino. Čebelja družina mora imeti spomladi vsaj 7 kg kakovostne zaloge hrane v obliki medu in cvetnega prahu. Dokazano je, da je količina zalege neposredno odvisna od količine cvetnega prahu v zalogi in dotoka peloda iz narave.
Posledica pomanjkanja cvetnega prahu v začetku pomladi je slabši razvoj, to pa je tudi vzrok za nenehno slabljenje družin v tem obdobju. Čebelja družina, ki v panj ne prinaša cvetnega prahu oziroma je ostala brez zal og peloda, je obsojena na propad, saj pomanjkanje beljakovin povzroči izgubo telesne teže čebel in njihovo hitro odmrtje. Takšna beljakovinska lakota povzroči pri čebelah prenehanje delovanja njihovega žleznega sistema, predvsem krmilnih in voskovnih žlez. Čebele prenehajo graditi satje, izločati matični mleček ter hraniti matico in ličinke.
Pozabiti ne smemo niti na vodo, ki je nujna za njihov neoviran razvoj. V obdobju spomladanskega razvoja, ko se zelo hitro povečuje površina zalege in ko čebelje družine porabljajo še zadnje medene zaloge, porabijo čebele tudi do 2 dcl vode na dan.

Vpliv satja

Satje je sestavni del čebeljega panja. Čebele v njem gojijo zalego, hkrati pa je satje tudi posoda za skladiščenje medičine, medu in cvetnega prahu. Od kakovosti satja je v veliki meri odvisen normalen razvoj čebelje družine. Velikost celic satja namreč v veliki meri vpliva na težo izlegajočih se čebel. Tako 10.000 čebel, ki se izležejo iz svetlega satja, tehta 1 kg, enako število čebel, ki se izležejo iz temnega satja, tehta 0,838 kg, tistih, ki se izležejo iz črnega staja, pa samo 0,671 kg. To pomeni, da so čebele, izležene iz celic svetlega staja, za 28 % večje od tistih, ki so se izlegle v starem črnem satju. Čebele iz svetlega satja so življenjsko in zdravstveno bolj zdržljive, kajti ne smemo pozabiti, da so varoje najraje v starem satju.Tudi zaradi tega moramo čebelarji satje obnoviti na vsaka tri leta oziroma vsako leto tretjino satja. Ob upoštevanju dejstva, da večina čebelarjev čebelari v listovnih AŽ-panjih z 18–22 sati, je to 6–7 satov na leto.

Vpliv mikroklime v plodišču

Toplotni režim v gnezdu čebelje družine mora omogočati takšne razmere, da ciklus razvoja čebel poteka največ 21 dni. Vsako ohlajanje zalege ta ciklus podaljša, prav tako pa vpliva tudi na kakovost izleženih čebel. Ko začnejo matice zalegati prva jajčeca, moramo panje temeljito zapažiti. Cilj paženja je ohraniti ustvarjeno toploto čebeljega gnezda, ublažiti vpliv zunanje temperature in njenega nihanja ter omiliti vpliv vetra. To naredimo s 3–4 cm debelo penasto gumo. Znano je, da je penasta guma odličen izolator, ker ne prepušča toplote, prepušča pa vlago, ki jo na zunanji strani sušita mrzel zrak in pretok zraka skozi odprta vrata.
Kot so ugotovili, je razvoj družin zaradi nestabilnega spomladanskega vremena z nizkimi temperaturami hitrejši prav pri tako zapaženih družinah. Zaradi izboljšanegatoplotnega režima v čebeljem panju je namreč za gretje zalege potrebnih manjše število čebel, zato bo lahko več delavk v panj prinašalo cvetni prah, nektar in vodo.
Posledica upoštevanja teh temeljnih pogojev za kakovosten razvoj čebel so zdrave, močne čebelje družine, ki so v ponos vsakemu čebelarju. Ob tako pripravljenih čebeljih družinah pa se lahko ob kančku sreče nadejamo tudi polnim posodam medu.