Zimsko obdobje je za večino živali neugoden letni čas, povezan s pomanjkanjem hrane in mrazom. V naših podnebnih razmerah za čebelje družine nastopi to obdobje konec novembra ali v začetku decembra. Takrat se lahko pojavi še kakšen lep sončen dan za izlet čebel, kar je izjemno pomembno za uspešno prezimovanje. Dobro je, če matice oktobra prenehajo zalegati in da čebelje družine vstopijo v zimo brez zalege. Vsaka pozna zalega v tem času prispeva k povečanju populacije varoj v panju in poleganju mladih čebel, ki ne bodo sposobne dočakati spomladi.

Preteklo razumevanje, da je treba čebelje družine jeseni čim bolj zapažiti in ogreti ter s tem spodbujati zaleganje zimskih čebel, se je izkazalo za napačno. Danes vemo, da je pozno jeseni in do januarja najboljše čebele bolje pustiti »na hladnem«. Zapaženje panjev v tem času je nekoristno, saj je prenehanje zaleganja od oktobra do januarja povsem naraven proces. Prav tako je tudi dodajanje kakršne koli hrane v tem času, če imamo zagotovljene zimske rezerve na pravem mestu v čebeljem gnezdu, popolnoma odveč in lahko škoduje čebelji družini.

Večina drugih žuželk, razen medonosnih čebel, pozimi spi in ne ustvarja nobenih zimskih rezerv hrane. Vsi brez čebelarskega znanja mislijo, da se tako dogaja tudi s čebelami. Rezerve medu v zimskem obdobju, ko ni zalege, čebele porabljajo zelo racionalno. Jeseni je poraba hrane zmanjšana na minimum, saj povprečno močna čebelja družina potrebuje približno kilogram hrane na mesec. Pozneje, ko se začne vzreja zalege, to je ponavadi v prvi polovici januarja, se začne poraba povečevati, vendar skupna količina porabljene hrane od začetka novembra (ko ni več zalege) do prve paše konec marca ni večja od osem kilogramov.

Zatiranje varoj

Kot je že na splošno znano, najučinkovitejše zatiranje varoj poteka, kadar v čebeljih družinah ni pokrite zalege, vse zajedavske pršice – varoje – pa so na telesih čebel. Glede na do sedaj povedano je to obdobje do pojava nove zalege v januarju. To je idealen čas za uspešno ukrepanje proti varojam. Ker večina uradno registriranih zdravil ne deluje na varoje v pokriti zalegi, je treba, če so v panju majhne količine pokrite zalege, takšne celice odpreti z nožem ali vilicami za odpiranje satja. Čebelje družine in matice, ki zalego vzdržujejo dlje časa, pa lahko v nakladnih panjih prisilimo, da prenehajo z zalego, tako da odstranimo testni vložek izpod žične mreže na dnu panja in tako omogočimo dotok hladnega zraka.

Za zatiranje varoj v tem času vam svetujem uporabo uradno registriranega zdravila na osnovi oksalne kisline, seveda v skladu z navodili veterinarja VF NVI. Uporaba oksalne kisline je v sodobnem čebelarstvu v rokah izobraženega in veščega čebelarja eden od najbolj učinkovitih in varnih načinov zatiranja varoj, saj je verjetnost nastanka odpornosti varoj proti tej preprosti organski kislini minimalna, možnost ostankov škodljivih snovi v čebeljih pridelkih pa nična. Praktični primer uporabe oksalne kisline v tem času si lahko ogledate na povezavi https://vimeo.com/145983652.

Mrtve čebele na podnici

Ko čebelarji, še posebej če smo začetniki, pozno jeseni na dnu panja ali na bradi opazimo veliko število umrlih čebel, nas zagrabi panika. Pomislimo na najhujše, torej na izgubo čebelje družine. To se lahko zgodi, če sta oktober in november deževna, hladna in meglena, zato čebele nimajo dovolj izletnih dni, da bi lahko stare poletne čebele zapustile panj in umrle na polju. Ta neopazna smrt čebel je izjemen primer higiene v naravi. Tudi tiste čebele, ki umrejo v panju, delavke odstranjujejo iz panja, dokler se ne oblikuje zimska gruča. Šele ko nastane gruča, zaradi mraza ostajajo mrtve čebele na podnici. Odstranile jih bodo pozneje ob toplejšem vremenu. Čebelarji moramo biti pozorni, da nakopičene odmrle čebele ne blokirajo žrela, še posebej če je to premajhno ali če na žrelih obstajajo zapore za miši.

Pomanjkanje hrane

Za AŽ-panje velja, da naj imajo čebele pozimi v plodišču 12–15 kg hrane. LR-panji z eno naklado naj imajo v začetku oktobra 10–12 kg hrane, panji z dvema nakladama pa 15–20 kg. Majhna količina zimskih zalog hrane, še posebej če ni pravilno razporejena v panju, lahko povzroči odmrtje večje količine čebel ali cele družine. Če je zima dolgotrajna z nizkimi temperaturami, se lahko zgodi, da čebele potrošijo vso hrano iz medenih vencev nad gnezdom in se zaradi nizke temperature ne morejo premakniti v drug del panja z dovolj hrane. Čeprav je v panju dovolj hrane, v takšnem primeru čebele stradajo, ker ne morejo do te hrane. Če nizke temperature trajajo dlje časa, se pogosto zgodi, da čebelja družina umre. V zadnjem času, ko tople jeseni omogočajo obilno medenje bršljana, tega čebele skladiščijo tik ob zadnji zalegi. Med dodano zimsko zalogo in čebeljo gručo tako nastane »pregrada« iz kristaliziranega bršljanovega medu, ki čebelam onemogoči dostop do primerne hrane.

Čebelja družina lahko jeseni ostane brez hrane, če se v čebelnjaku razvije »tihi rop«, med katerim ostanejo posamezni panji brez zimske zaloge. Večinoma se to dogaja pri družinah, ki se zelo težko branijo – nimajo obrambnega nagona (trotave in brezmatične).

Mir v čebelnjaku oziroma na stojišču

Najpomembnejše je, da čebeljim družinam v zimskem obdobju zagotovimo popoln mir. Skrbimo za to, da v čebelnjaku ali zunaj njega ni motečih dejavnikov, ki bi preprečevali mirno prezimovanje čebeljih družin. Panje odpiramo samo, če je to res nujno. Izkušeni čebelarji lahko veliko podatkov o stanju čebelje družine dobimo z opazovanjem žrela na panju in testnem vložku podnice, ne da bi odpirali panje.