Komaj smo letos dobro pričeli čebelariti, že je tu mesec avgust, ko se čebele začnejo resno nagibati k skrajni varčnosti – začetek novega čebelarskega leta je že tu. Z naravo, ki se polagoma pripravlja k mirovanju tudi čebele ne morejo izostajati. Avgust je za čebelarja izredno pomemben mesec, kajti čebele je potrebno pripraviti na naslednje leto. Čebele rojene v jesenski dobi ostanejo v panjih do zgodnje pomladi, zato moramo paziti da bo sedanji rod čebel vzrejen ob dobri beljakovinski krmi.

Čebele in vsi drugi mrzlokrvci skladiščijo za zimo beljakovine v notranjosti svojih teles. Te beljakovine varujejo čebelo pred boleznimi in so osnova za proizvodnjo mlečka, ki je potreben za ustvarjanje mladega rodu v zgodnji pomladi. Čebelarji, ki imajo v okolici čebelnjaka kostanjeve gozdove, imajo veliko večjo prednost pred čebelarji, ki te paše ne izkoriščajo. Na kostanjevi paši čebele naberejo veliko peloda, ki je osnovni pogoj za dobro prezimovanje in za razvoj čebeljih družin pomladi naslednjega leta.

Avgusta je že čas za zimsko krmljenje čebel. Čebelarji pogosto delajo napako in raje počakajo, da poletna vročina popusti, in šele septembra krmijo čebele. Veliko bolje je, če čebelam že avgusta dodamo sladkorni sirup, in to v obrnjenih vedrih z luknjami v pokrovu. Poskrbimo, da bo konec avgusta v panjih vsaj 15 kg zimske zaloge hrane.


Krmljenje z vedrom

S krmljenjem družin takoj po končani paši dosežemo več ciljev:

• Z dodajanjem hrane ustvarimo med čebelami občutek. da paša še traja, zato čebele obilno krmijo matico, ta pa še naprej zalega.

• Za predelavo sladkorja v med čebele porabijo precej energije in oslabijo. Lahko rečemo, da se hitreje starajo. Z zgodnjim krmljenjem izrabimo vse pašne čebele, ki jih je v panjih še precej in ki bi tako ali tako odmrle že pred zimo. Tako s temi opravili manj obremenjujemo mlajše zimske čebele in s tem dosežemo, da zimo pričakajo skoraj neizrabljene. Mlade čebele so zaradi tega odpornejše, laže kljubujejo zimskim razmeram, njihova življenjska doba pa je daljša.

• Če dodajamo večje količine sladkornega sirupa, bodo čebele porabile le del dodane hrane za nego zalege, drugega pa bodo že uskladiščile kot zimsko zalogo. Med dokončnim krmljenjem jim moramo potem dodati manj hrane za zalogo.

• Če za zatiranje varoe izberemo postopek dolgotrajnej­ šega izhlapevanja mravljinčne kisline oz. hlapilnike, to matico prisili k prenehanju zaleganja, znova pa začne obilno zalegati med krmljenjem.

Poleg navedenega moramo paziti, da imajo čebele ob zadostnih medenih zalogah tudi tri do štiri sate cvetnega prahu. Družine, ki imajo na voljo dovolj peloda, se že v zimskih mesecih tako namnožijo, da z lahkoto nadomeščajo izgube starejših čebel. Če družinam avgusta primanjkuje cvetnega prahu, se bodo prihodnjo pomlad slabo razvijale, in ker ne bodo dovolj močne, bo manjši tudi uspeh celotnega čebelarskega leta. Zdaj lahko razumemo stari čebelarski rek, po katerem temelje čebelarjenja za prihodnje leto postavljamo že avgusta.

Pri avgustovskem krmljenju družin moramo biti zelo previdni, saj včasih že malenkost lahko sproži rop, ta pa nam lahko povzroči veliko škodo. Če se pojavi rop, je najpogosteje povzročitelj čebelar sam. Vzrokov je lahko več: od razlitja sladkorne tekočine do nepotrebnega brskanja po čebelji družini. Če se pojavi rop, je treba takoj končati vsako delo pri čebelah, močnejšim družinam pripreti žrela, slabše družine pa prepeljati na rezervno stojišče.


Rop

Pri pojavu ropa najprej ugotovimo, katere družine se ropajo. Napadalno družino bomo zlahka prepoznali po velikem število čebel pred panjem. Pri napadeni družini na bradi opazimo srdite dvoboje. Obema družinama moramo zožiti žrela na minimalno širino. Po starih izkušnjah žrela družin, ki so napadene, namažemo z nafto, ta postopek pa se tudi po mojih lastnih izkušnjah dobro obnese. Pozorni moramo biti tudi na panje, ki stojijo ob napadenih panjih, kajti roparice bodo iskale naslednjo žrtev. Najboljša dolgoročna preprečitev ropa je močna, zdrava in živalna družina, ki jo zožimo na prostor ene ali dveh naklad, predvsem pa poskrbimo, da se nam v panjih ne razbohoti varoa.

Zdaj je še zadnji čas, da stare matice zamenjamo z novimi. Zamenjava matic sodi med pomembnejša opravila v čebelarstvu. Matice obilno zalegajo le prvo in drugo leto, tretje leto pa je njihova rodovitnost po navadi že manjša. Zato moramo določeno število matic menjati vsako leto, saj le tako lahko občutneje vplivamo na uspeh čebelarjenja.

Če nameravamo staro matico zamenjati, rezervno čebe­ljo družino z mlado matico preprosto položimo na čebeljo družino s staro matico. Družine ločimo z matično rešetko, prek katere položimo časopisni papir, ki ga na 4-5 mestih prebodemo s panjskim dletom. Dodana čebelja družina z mlado matico nima lastnega žrela, zato so se te čebele prisiljene mešati s čebelami iz osnovne družine. Staro matico usmrtijo čebele same in za njeno naslednico izberejo mlajšo in boljšo. Pri prvem naslednjem kontrolnem pregledu odstranimo matično rešetko in papir, samice z zalego pa spustimo v osnovno plodišče.

Posebno zahtevno pa je dodajanje matic, ki nekaj časa niso zalegale. To so matice, ki smo jih od registriranih vzrejevalcev dobili po pošti. Na uspeh pri dodajanju teh matic vpliva več dejavnikov, npr. vremenske in pašne razmere, stanje čebelje družine, stanje matice, pa tudi postopek, ki ga bomo uporabili pri dodajanju. Družina, ki ji bomo dodajali takšno matico, mora biti brez matice, morebitne matičnike pa moramo potrgati. Čebele ne bodo sprejele matice, če je v gnezdu zalezen matičnik ali če je družina že dalj časa osirotela in so že začele zalegati čebele trotovke. Na sploh je uspeh pri dodajanju boljši, če matice vstavimo v panj brez zalege ali v panj s pokrito zalego.

V tem mesecu je kakor doslej obvezna desetdnevna kontrola naravno odmrlih varoj v vseh čebeljih družinah. Kontrolo začnemo 14 dni po zatiranji z mravljično kislino. Pri odpadu več kot ene varoje na dan, lahko uporabljamo mravljično kislino, ki jo dodajamo okuženim panjem. Priporočam šok metodo z MK, ker je najcenejša in najbolj učinkovita metoda za zatiranje varoje.

Za zatiranje varoj se morajo uporabljati izključno registrirana zdravila oz. zdravila, ki imajo uradno dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji. Podatke o zdravljenju morajo čebelarji sproti beležiti v Dnevnik veterinarskih posegov.