Dan se je spet začel krajšati in že smo v drugi polovici leta. Kdor do zdaj še ni točil, gotovo ne bo mogel reči, da je bilo leto medeno. Največja sprememba pri čebeljih družinah v tem času je, da so dosegle svoj končni obseg. Vedeti moramo, da se gnezdo širi vse dotlej, dokler se dan daljša. Ko se dan obesi, tudi od družin ne moremo zahtevati večjega razvoja. Julija mora biti naša poglavitna skrb, da čim dalj časa zadržimo zdajšnji obseg gnezda. Posebej pozorni moramo biti pri zatiranju varoj, kajti če za ta namen uporabljamo mravljinčno kislino, bo ta matico prisilila k prenehanju zaleganja. V tem obdobju to ni priporočljivo, saj moramo paziti, da se zaleganje ne ustavi. Po kostanjevi paši odstranimo matično rešetko, tako da bo matica spet imela dovolj prostora za zaleganje.


Paša na kostanju

Ob koncu junija in v začetku julija je v Beli krajini po navadi dobra paša na kostanju. Ta rastlina je pomembna zato, ker se čebele zaradi obilnih količin cvetnega pralni zelo dobro razvijejo. Matica začne obilno zalegati, tako da so plodišča kmalu polna mlade zalege, in če je dobra tudi paša, so medišča prav tako polna kostanjevega medu. Tehnologijo točenja sem v opravilih opisal že prejšnji mesec. Pri točenju kostanjevega medu poskrbimo, da bodo naši pomočniki pri tem opravilu zavarovani pred čebelami, tako da bodo lahko debili brez nepotrebnega nadlegovanja čebel. Ob cvetenju kostanja so namreč čebele zelo razdražljive, njihovi piki pa zelo boleči. Ker sc približuje brezpašno obdobje, čebel ob točenju ne smemo dobesedno izropati, temveč jim v medišču pustimo vsaj nekaj medene zaloge.

Če nam do zdaj še ni uspelo zamenjati satja, ga uspešno lahko zamenjamo samo še med kostanjevo pašo. Zdaj namreč še lahko posežemo v osrednji del gnezda in zamenjamo staro, večkrat zalezeno satje, torej tisto, ki je starejše od treh ali štirih let. V nasprotnem bomo morali po kostanjevi paši opraviti večje posege v gnezdo. Od sredine julija se rojilno razpoloženje ne pojavlja več, tako da moramo odslej skrbeti samo še za nemoteno pripravo gnezda čebelje družine za zimo. Na to nas opozarjajo tudi čebele same, saj med že začnejo prinašati bliže gnezdu.

Zaradi vročine in dolgotrajnejšega brezpašnega obdobja, ki sledi kostanjevi paši, lahko matice domala povsem prenehajo zalegati. Spomladi izležene čebele tako nimajo zalege, ob kateri bi se dodatno izčrpavale, zato začnejo lenariti, njihova življenjska doba pa se zaradi tega podaljša. Prestare čebele so idealna priložnost za razvoj varoe, pojav pršice in noseme, tako da postanejo potencialna nevarnost za vsesplošno okužbo. Zavedajmo se, da se bo zimska generacija čebel polegala od konca julija do začetka septembra. Poznejše generacije bodo spet kratkožive. Zato naj skrben čebelar poskrbi, da bo od sredine julija naprej v panjih dovolj čebelje zalege. Kot sem že omenil, moramo po kostanjevi paši odstraniti matično rešetko, tako da bo matica spet imela dovolj prostora za zaleganje.
Če v naravi ni nobene paše ali če ta ni zadostna, mora čebelar v drugi polovici julija čebelam nujno dodati sladkor. S tem vsaj delno ohranimo takšno raven zaleganja, kot je bila med pašo na kostanju in tako vplivamo na številčno moč družin ob zazimljenju. Za ta namen niso potrebne velike količine, saj bo zadostovalo do 10 dkg sladkorja na družino. Čebele bodo raje lizale kristale, kot da bi načenjale medeno zalogo. Uspeh je dober samo pri močnih družinah, pri narejencih in slabših družinah pa uporabimo sladkorno raztopino ter jo vsakih nekaj dni dodajamo po četrt litra. Poskrbimo, da bo v panjih vsaj 5 kg medene zaloge.


Napajalnik

V tem najtoplejšem mesecu ne smemo pozabiti na oskrbo čebel s čisto neoporečno vodo. Ta je namreč odločilna za to, da čebele v panju lahko nadzirajo temperaturo in da se zalega normalno razvija. Čebele hladijo notranjost panja z vodo in s trepetanjem s krili. Hlajenje nakladnih panjev je veliko lažje, če so ti nameščeni pod senco dreves in če imajo na široko odprta žrela in vse ventilacijske odprtine. Pri pomanjkanju vode se lahko zgodi, da čebele iz celic odstranjujejo starejše Učinke in jajčeca, mlajše ličinke pa posušijo. Čebelam preprečimo napajanje na bližnjih gnojiščih tako, da jih že zgodaj spomladi povabimo k napajalniku, v katerega stalno dodajamo 0,1 odstotka kuhinjske soli.

Julija je posebej nevarno, če imamo brezmatične družine, saj so te zelo hitro plen roparic. Matica se lahko izgubi med praho, med točenjem, če so razmere za to opravilo slabe, ali med pregledom. Prav zaradi teh pojavov moramo z rednimi, vendar kratkotrajnimi pregledi spremljati stanje družin. Ob takem pregledu že na zunaj opazimo, ali družina kaže znake brezmatičnosti: družina je zelo nemirna, glasno šumi, je brez delovne vneme, dokončno pa se prepričamo, če potegnemo sat ob robu zalege in pogledamo dejansko stanje družine. Če čebele vsepovsod vlečejo matične lončke, tudi iz obnožine, je to zanesljiv znak brezmatičnosti. V takšno družino dodamo rezervno družino z matico in tako rešimo ta problem. Da preprečimo pokol, med obe nakladi vložimo list časopisnega papirja.

Še dopustna meja napadenosti z varojo je julija prekoračena, če najdemo na testnem vložku v pridobitnih družinah po pet ali več odpadlih varoj na dan. Če to mejo prekoračimo in če med pregledom čebel na satju opazimo varoje na oprsju čebel ali čebele brez kril, moramo takoj ukrepati. V tem obdobju trotovine skoraj ni več, zato čebeljo zalego vse bolj napadajo varoje, ki se preselijo v čebelje celice. Izlegle varoje so zdaj drugačne od spomladanskih: so dolgožive in zelo plodovite. Po kresu je vedno manj izleženih čebeljih mladic, in če čebel nismo pravočasno zdravili proti varoji, bodo te zvečine napadene. Trajne poškodbe, ki jih povzročijo varoje, ter okužbe z različnimi virusi oz. bakterijami občutno skrajšajo življenje zimskih čebel.

Da bi to preprečili, priporočam kratkotrajno uporabo mravljinčne kisline oz. tako imenovano šok terapijo. Pri tem načinu uporabljamo mravljinčno kislino pri dnevnih temperaturah okoli 20 °C. Če je temperatura višja, mravljinčno kislino vnesemo v panj v večernih urah. Priporoč­ljivo je, da je ob dodajanju kisline v panj vreme oblačno, brez sonca, kajti pri kratkotrajnem izhlapevanju celotna doza te kisline izhlapi iz panja šele v 8-16 urah. Zaradi tega moramo pri tej metodi upoštevati zunanjo temperaturo in moč čebelje družine, pridobiti pa moramo tudi pravi ob­čutek za pravilen odmerek mravljinčne kisline. Priporoč­ljivo je, da dva dni pred vnosom te kisline v panj družine nakrmimo s približno 2 l sladkorne raztopine. Čebele bodo imele zaradi krmljenja napete zadke, to pa bo omogočilo večji odpad varoj.


Vileda krpa

Najbolj priporočljivo je s šok terapijo zatirati varojo po, zadnjem točenju, ko v panjih ni več medu in smo iz nakladnih panjev že odstranili matično rešetko. Čez mediščne sate položimo gobasto krpo (VILEDA, velikosti 15 x 20 cm, debeline 4-5 mm), ki jo pred tem operemo v topli vodi in osušimo. Na krpo z injekcijsko iglo nakapamo v zamrzovalniku ohlajeno 85-odstotno mravljinčno kislino. Topla mravljinčna kislina je namreč zelo hlapljiva in neprijetnega, rezkega vonja za vdihavanje. Če je kislina primerno ohlajena, lahko z njo delamo brez zaščitne dihalne maske. Ohlajena kislina tudi ne bo takoj začela v polni meri delovati, ampak bo zaradi nizke temperature potrebovala kar nekaj časa, da bo izhlapevanje doseglo maksimalno stopnjo. Tako bo manjši tudi šok za čebele, saj se bodo pred kislino pravočasno umaknile v plodišče. Če hočemo še zmanjšati izhlapevanje, vložimo gobasto krpo v PVC-vrečko s približno 3 cm veliko odprtino.


To smo uporabljali včasih – sedaj le uradno registrirana sredstva

Za eno etažo nakladnega panja uporabimo 15 ml kisline. Če so čebelje družine v več nakladali, za toliko povečamo odmerek. Za normalno čebeljo družino z dvema mediščnima nakladama uporabimo 20-30 ml mravljinčne kisline. Pri kapanju mravljinčne kisline na gobasto krpo bodo čebele nekoliko zašumele in se umaknile od izvora kisline. Ker dodajamo kislino šele na vrh druge mediščne naklade, ni nevarnosti, da bi poškodovali matico, saj je ta daleč od izvora kisline. Če imamo močne družine z veliko čebelami in se bodo te nabrale na bradi panja, odstranimo pokrov panja s pitalnikom in tako zmanjšamo delovanje kisline. V vsakem primeru pa najmanj pol ure po aplikaciji obvezno opazujemo čebele. Zatiranje varoje z mravljinčno kislino po šok terapiji ponovimo najmanj še dvakrat v obdobju s presledkom do treh dni.

Kislinski hlapi bodo delovali v treh smereh:

– uničili bodo večji del varoje
– matico bodo prisili k prenehanju zaleganja
– dobro razkužili čebelji panj pred zimo

Uporaba mravljične kisline za zatiranje varoj je priporočljiva:

• zaradi nizke cene

• zaradi enostavnosti uporabe pri nakladnem panju

• možnost uporabe v obdobju zaleganja

• ubija varojo tudi v pokriti zalegi

• možnost ostankov škodljivih snovi v vosku in medu je nična

• ustrezna uporaba onemogoča povečanje koncentracije v medu preko fizoloških količin

• odbira odpornih varoj na akaricide se zmanjša na minimum

• verjetnost nastanka odpornosti varoe na MK je minimalna

Po uporabi mravljinčne kisline moramo preverjati odpad varoj, zato na podnico vstavimo testni vložek. Nanjem preštejemo število odpadlih varoj in s tem natančno ugotovimo napadenost družin in učinkovitost zdravljenja. Ker samo z zatiranjem z mravljinčno kislino varoj ne uni­ čimo v celoti, ampak največ do 95-odstotno, je treba nujno izvesti še zimsko zatiranje z oksalno kislino. Oba načina sta zaradi preproste konstrukcije in dela z nakladnim panjem zelo preprosta in učinkovita.

Velika prednost mravljinčne kisline pred drugimi sredstvi za zatiranje varoje je, da la ubija tudi varoe v pokriti zalegi. Ta je pozno poleti po večini varno skrita v čebeljih celicah (preko 80 %), zato samo z enkratnim zatiranjem z mravljinčno kislino ob 50-odstotni uspešnosti ubijemo toliko varoj kot s trikratnim dimljenjem z nevarnim amitrazom!!!

Poleg kratkotrajnega izhlapevanja mravljinčne kisline oziroma t. i. šok terapije poznamo tudi podaljšano izhlapevanje mravljinčne kisline, ki ga dosežemo s hlapilniki. Ti so v različnih oblikah in izvedbah. S hlapilniki dosežemo, da v panju dalj časa ohranjamo potrebno koncentracijo mravljinčne kisline, ki uničuje varojo. Posamezen postopek traja približno 7 dni, izvedemo pa ga kot šok terapijo po točenju kostanjevega medu. Način uporabe in količina mravljinčne kisline sta odvisna od konstrukcije hlapilnika.


Še zadnje točenje

Sam nisem preveč navdušen nad uporabo teh hlapilnikov v nakladnih panjih, ker so ti po eni strani dragi, po drugi pa nerodni za uporabo in zahtevajo v panjih še dodatne konstrukcijske posege. Poleg tega je izhlapevanje mravljinčne kisline iz njih zelo odvisno od temperature in vlage v zraku. Značilnost mravljinčne kisline je, da se z vi­ šanjem temperature znižuje njena gostota, zato je izhlapevanje intenzivnejše. Ker je izhlapevanje odvisno od temperature, moramo pri temperaturah več kot 30 °C hlapilnike obvezno odstraniti iz panja ali ustrezno zmanjšati površino izhlapevanja. Na vse to vpliva še moč čebelje družine, zato moramo biti pri uporabi hlapilnikov zelo previdni, izhlapevanje pa je treba stalno preverjati. Žal je vse to pri več­ jem številu družin in ob tako spremenljivem vremenu, kakršno je pri nas v Beli krajini in še kje, kjer temperature tedensko nihajo tudi od 18-35 °C, za zdaj »misija nemogoče«.

Za zatiranje varoj je potrebno uporabljati uradno registrirana zdravila. Vsako zdravljenje je potrebno zabeležiti v Čebelarski dnevnik veterinarskih posegov.

Večje veselje pa bo pri čebelarju in pri čebelah, če bo zamedil gozd in bodo družine še enkrat napolnile mediščne naklade. Tedaj bo skrb v tem, da bodo družine imele skozi ves čas paše dovolj prostora in ne bo prišlo do posedanja pašnih čebel na izletnih bradah in do oženja tako potrebnega obsega zalege.

Da bomo obdržali število proizvodnih družin, smo si morali do sedaj vzgojiti zadosti rezervnih družin. Priporočam, da si vsak čebelar, zlasti zaradi vse bolj zahtevnih razmer čebelarjenja in številnih bolezni čebel, zagotovi vsaj 20 % rezervnih čebeljih družin. Zato ima več možnosti, katere so opisane v navodilih za mesec junij.

Čebelarjevo leto se izteka. Z avgustom se začenja že priprava za zazimitev družin, to pa pomeni, da vstopamo v novo čebelarsko leto. Končno pa je druga polovica julija tudi skoraj edini čas v poletni čebelarski sezoni, ko gre čebelar lahko vsaj na 10 dnevni dopust in prepusti čebele naravni oskrbi.