Že smo v glavni čebelarski sezoni in pred nami je čas čebelarske žetve, kajti junij je eden izmed najbolj medenih mesecev. V kolikšni meri nam bodo čebele povrnile naš trud, je odvisno od tega, kakšen je bil razvoj čebeljih družin in kakšna je bila spomladi njihova oskrba. Če smo vsak mesec delali po opisanih opravilih in je bila v naravi kolikor toliko dobra paša, rezultati zdaj ne bi smeli izostati.


Stanje čebelnjaka v juliju

Junija je čebelarjeva poglavitna skrb, da imajo čebelje družine vedno dovolj prostora za nemoteno širjenje gnezda. Pri nakladnem panju to ne bi smel biti problem, saj gnezdo širimo z nastavljanjem praznih naklad. Poskrbimo, da bodo skrajni sati na obeh straneh napolnjeni z medom, tako da bo ob gnezdu ali nad njim vsaj pet kilogramov medu. Na ta način bo matica zalegala s polno močjo in zaradi grozečega pomanjkanja hrane ne bo zmanjšala obsega zaleganja. Poleg prostornega plodišča, ki zagotavlja največji razvoj družin, je še pomembnejše tudi dovolj prostorno medišče. Če je v obdobju medenja prostor v medišču premajhen, bo zato manjši tudi donos medu, vse delo in trud, ki smo ga vložili za razvoj čebeljih družin, pa bo zaman.
Vsaka utesnitev, bodisi zaradi premajhnega plodišča bodisi zaradi preobilice nanesenega medu, sili družine v rojilno razpoloženje. Utesnjenost gnezda je tudi razlog za slabo zračenje panjev, zaradi česar se v njih zviša temperatura, to pa prav tako pospešuje rojenje. V tem mesecu moramo zamenjati čim več starega satja, vse dokler je v družini opazen gradilni nagon. Tega opazimo pri gradilnih satnikih, če teh nimamo, pa na robu satja, kjer je vidna belina mladega voska. Dodajanje satnic v gradnjo pri čebelah vpliva na normalno delovanje voskovnih žlez, s tem pa zavira rojilno razpoloženje, posebej v obdobju z manj izdatno pašo.

Roj je zaželen le pri čebelarju začetniku, ki bi rad povečal število svojih čebeljih družin, ali pri čebelarju, ki čebelje družine vzreja za prodajo. Čebelar že ob pregledu čebelje družine ugotovi, ali je družina brez gradilne vneme in ali so v čebeljem gnezdu že tudi zaleženi matičniki. To so očitni znaki za skorajšnje rojenje. Včasih pa se tudi zgodi, da proti čebelarjevi volji izrojijo skoraj vsi panji po vrsti. Praviloma roj izleti iz panja dva dni prej, preden se izleže mlada matica, izlet roja pa lahko zadrži slabo vreme. Ob lepem sončnem vremenu roj najraje izleti iz panja med enajsto in trinajsto uro. Roj s staro matico se pogosto usede nižje na drevo kot drugi roj z mlado matico.


Ogrebanje roja

Za uspešno ogrebanje rojev je za čebelarja zelo koristno, če je hladnokrven, preudaren, iznajdljiv, spreten in če ima mirno roko. S temi vrlinami si bomo prihranili veliko truda in nevšečnosti. Največkrat je tako, da čebelarja pri rojenju ni zraven. Roj nekaj časa veselo raja po zraku, nato pa se strne v gručo na drevesu ali na grmu. Čebelar si lahko sam olajša ogrebanje roja, če pred stojiščem zasadi nizko rastoče sadno drevje. Najbolj priporočljive so slive, češnje in druga nizko rastoča medovita drevesa. Roj je najlaže ogrebsti, če sedi v obliki grozda na koncu veje, na robu krošnje nizkega drevesa. Pred ogrebanjem roj z ročnim tlačnim razpršilnikom poprši-mo z vodo in s tem preprečimo, da se bi čebele takoj razletele. Čisto mirno, da čebele ne začutijo nobenega tresljaja, sunemo z ogrebalnikom navzgor, da se roj sesuje vanj. Skoraj nikoli ne prestrežemo vseh čebel. Nekaj jih vedno zleti mimo, nekaj pa jih ostane na veji. Zaradi tega pustimo ogrebalnik toliko časa na mestu, da se tudi te same pridružijo večini, med katero je navadno tudi matica. Na koncu ogrebalnik pokrijemo z mrežastim pokrovom in roj odnesemo na hladno v klet, da se čebele v hladu umirijo.

Ker vsak roj vzame s seboj le za tri dni hrane, ga moramo po vsaditvi v nov panj z novimi satnicami takoj nakrmiti s sladkorno raztopino. Na začetku mu dodajamo majhne količine, da začne graditi satnice in da imajo čebele prostor za oblikovanje medenega venca hrane. Po tednu dni roj pregledamo in ugotovimo, kako čebelja družina gradi satnice, moč čebelje družine in obseg čebeljega gnezda. Ob tem je priporočljivo, da roj tretiramo proti varoji in po potrebi izvedemo tudi pomik čebeljega gnezda na sredino. Ker so matice označene z barvami, obstaja velika možnost, da v roju na veji ali v ogrebalniku opazimo matico. Ta se vseskozi giblje po roju gor in dol, zato jo lahko ulovimo le s kleščami. Ogrebalnik z matico v kleščah pokrijemo z mrežastim pokrovom in roj odnesemo na hladno v klet, da se čebele v hladu umirijo. Matico in del čebel uporabimo za izdelavo narejenca, čebele pa tik pred mrakom izsipljemo pred čebelnjak oz. stojišče. Čebele se vletijo v panj, iz katerega so izrojile, in že naslednje jutro nadaljujejo intenzivno delo. V panju, ki je rojil, moramo naslednji dan z izjemo enega obvezno podreti vse matičnike.

V svojem čebelarstvu moramo skrbeti, da ne bomo imeli starejših matic od treh let. Da nam bo to uspelo moramo obvladati enega od načinov označevanja matic, sicer nam je vsaka ocena starosti matic negotova. V mesecu juniju imamo idealno možnost, da si pravočasno napravimo dovolj rezervnih družin z mladimi maticami. Tu moramo še posebej paziti na družine, ki prelegajo matice, kajti iz njih lahko dobimo dober material za mlade matice. Sam čebelarim tako, da čebelje družine po večini razmnožujem z narejenci. . Ta način priporočam tudi drugim čebelarjem, predvsem ker:
– močne družine z odvzemom zalege omejujemo pri rojenju,
– si pripravljamo poljubno močne narejence,
– kontroliramo kakovost matice,
– z vzrejo matic izvajamo pozitivno selekcijo,
– so cene matic pri vzrejevalcih visoke.


Rezervne družine

Narejenca si lahko naredimo na zelo preprost način. Iz močne čebelje družine iz plodiščne naklade vzamemo dva sata pokrite zalege skupaj s čebelami in ju vstavimo v prazno naklado. Pred tem moramo seveda najti označeno matico, ki je v plodiščni nakladi, zato s tem ne bi smeli imeti večjih težav. Na vsako stran pokrite zalege dodamo medeni sat in satnico, ob sat s pokrito zalego pa že prej pripravljen matičnik.
Matičnike pridobimo iz pazljivo izbrane čebelje družine, ki izstopa po svojih pozitivnih lastnostih. Obstaja velika možnost, da bodo matice, vzgojene iz takšne zalege, tudi nasledile lastnosti takšne družine. Takšni izbrani družini odvzamemo matico. Po šestem dnevu pregledamo plodišče in potrgamo vse lepe in že zaprte matičnike. Te so čebele v naglici naredile iz ličink, zato bi bila takšna matica nekakovostna. Pustimo le nepokrite matičnike in jih dvanajsti dan naselimo v že prej pripravljeno naklado z zalego in čebelami. Zelo pomembno je, da presajanje matičnikov izvedemo dvanajsti dan, saj bi pozneje vsako premikanje in tresenje matičnikov negativno vplivalo na še nezrelo matico v matičniku. Tako pripravljeno naklado prenesemo na rezervno stojišče, ki je vsaj 3 km oddaljeno od matičnega stojišča, tako da se čebele letalke ne morejo več vračati v matični panj. Pri narejencu z zrelim matičnikom se po nekaj dneh izleže mlada matica, ki začne v primeru uspešne oploditve zalegati v desetih dneh. Po dveh tednih narejenca prvič pregledamo in ugotovimo, če matica zalega in če ima družina dovolj hrane. Ob tem lahko po potrebi opravimo tudi pomik čebeljega gnezda. Takšni družini kasneje dodamo čebele iz ometencev in jo tako ojačamo z mladimi panjskimi čebelami.

Ta način pridobivanja novih čebeljih družin ima še eno veliko prednost. Ker v narejencih približno po treh tednih ni pokrite zalege, pridejo s poleganjem čebelje zalege na plano vse varoje. Ker nimajo na voljo celic z ličinkami, obnemorejo in popadajo na dno panja. Varoje, ki so ostale na čebelah, lahko potem uničimo z eno izmed preizkušenih metod. Naj omenim le ekološko zatiranje z mrav-ljinčno kislino ter kapanje ali škropljenje z oksalno kislino. Čebelje družine, ki smo jih na ta način očistili varoj, lahko brez skrbi počakajo do jesensko-zimskega zatiranja tega zajedavca.


Ometenci

Ometence najuspešnejše oblikujemo ob prvem točenju, to je pri nas ob točenju akacije, ko se v večini panjev že začenja rojilno razpoloženje. Po pravilu je v tem času mogoče skoraj iz vsake družine narediti ometenec, seveda odvisno od moči družine in števila mediščnih naklad. Te delamo tako, da iz mediščnih naklad poberemo čebele in jih zbiramo v zabojčku za ometence. Pri tem si pomagamo z ročnim tlačnim razpršilnikom za vodo, da se čebele ne morejo razleteti. Ker so to mlade panjske čebele, s tem preprečimo vsakršno napetost in nadaljnjo rojilno krizo v plodišču. Zaradi matične rešetke v mediščih nikoli ni zalege in tako med ometenimi čebelami ni nobenih trotov in izletnih čebel, ki bi povzročali nemir. Količino odvzetih, tj. ometenih čebel uravnavamo glede na moč družine, na koncu pa naj bi ometenec tehtal približno 1 kg. Pozneje ga lahko uporabimo bodisi za okrepitev narejencev bodisi za oblikovanje nove družine (če mu dodamo matico).

V obdobju medenja poskrbimo za to, da je v panjih dovolj praznih satov. Mediščne naklade s praznimi sati vedno dodajamo nad gnezdo, pod naklado s polnimi medenimi sati. Ker pri nakladnih panjih lahko sproti povečujemo prostornino medišča, lahko s točenjem počakamo do konca paše. Proti koncu akacijeve paše ima nakladni panj eno plodiščno naklado z matično rešetko in dve do tri dvetretinjske mediščne naklade. Tedaj presodimo, ali je v teh nakladah dovolj polnih satov, pripravljenih na točenje.


Osipanje čebel

Na točenje se mora čebelar temeljito pripraviti. Poleg opreme za točenje, si mora priskrbeti tudi dovolj zaščitne opreme za tiste, ki mu bodo pomagali. Za točenje si izberemo lep, topel dan, ko bodo čebele izletavale na pašo. Le tako se bomo izognili nepotrebnim čebeljim pikom in ropu. Med se hitreje in temeljiteje toči iz satja, če je temperatura višja od 25 “C. Upoštevati moramo, da mora biti med primerno zrel: pokritega naj bo vsaj dve tretjini. Zrelost medu lahko preverimo tako, da sat obrnemo vodoravno in ga stresemo, pri tem pa med ne sme kapljati iz celic. Med, ki vsebuje prevelik odstotek vlage, lahko začne vreti, zato se moramo prepričati, da točimo res zrel med.

Satje začnemo jemati iz mediščnih naklad čim bolj zgodaj, vendar ne pred izletavanjem čebel. Čebele iz panjev ometemo naravnost v plodiščno naklado, tako da eno roko trdno primemo mediščni dvotretjinski sat, z drugo pa udarimo po njem, da čebele padejo v plodiščno naklado. Čebele iz močnih družin uporabimo za izdelavo ometencev. Zaradi vložene matične rešetke nimamo težav z zaleženimi sati, ki jih sicer ni priporočljivo pobirati in točiti. Pri pobiranju satja moramo paziti, da v panju pustimo zadostno količino hrane. Glede na to moramo v mediščni nakladi pustiti vsaj dva polna sata medene zaloge. Ometene sate zložimo nazaj v mediščne naklade in jih odnesemo v prostor, v katerem točimo. Sočasno na plodiščno naklado položimo prazne mediščne naklade, ki smo jih pripravili že prej. Delo poteka hitro in učinkovito ter brez nepotrebnega mečkanja in ropanja čebel.

Ker v mediščne naklade ni zalegala matica, so satne celice pri teh satih poglobljene, pokrite z voščenimi pokrovci. Te odrežemo z dolgim nožem in jih vložimo v točilo. Satje, ki ga vlagamo v točilo, mora biti enako težko, kajti v nasprotnem točilo poskakuje. Ob točenju med precedimo, tako da odstranimo voščene delce in delce pomečkanih čebel. Pri precejanju pa ne moremo odstraniti najmanjših drobcev, zato te pozneje, ko se zberejo na površju, posnamemo. Med shranjujemo v primerne posode, ki morajo dobro tesniti. Med je zelo higroskopičen, in če je slabo zaprt, se navzame vlage iz okolice ter skisa. Uskladiščiti ga moramo v suhih in zračnih prostorih, najbolje pri temperaturah približno 10 “C. Pri vsem tem moramo upoštevati, da je med hrana, zato moramo v celotnem postopku tako tudi ravnati.
Ob točenju je tudi pravi čas za to, da si pripravimo določeno število plodiščnih satov s cvetličnim ali z akacijevim medom. Uporabili jih bomo prihodnjo pomlad, če bo vreme slabo in hladno. Rezervne sate shranimo v posebnih omarah ali jih pustimo v plodiščnih nakladah, ki jih postavimo nad mediščne naklade.


Panji so polni

Konec junija bomo na kontrolnih vložkih opazili povečano naravno odpadanje varoj. Pozorni bodimo na tiste panje, ki so bili že spomladi čezmerno napadeni z varojami. Za zatiranje tega zajedavca v rojih, izrojencih, ometencih ali narejencih imamo več možnosti. V preteklosti smo za zatiranje varoj lahko uporabljali oksalno kislino po sledečih načinih:

• 30 g oksaldihidrata raztopimo v 1 litru vode, potem pa 3 do 4 ml te raztopine z ročnim razpršilnikom popršimo na vsako stran zasedenega sata. Pri škropljenju moramo paziti, da čebele samo ovlažimo, ne smemo pa jih zmočiti.

• V raztopini 600 g sladkorja in 6 dl vode raztopimo 35 g oksaldihidrata. Z raztopino, segreto na 30 °C, kapamo po polno zasedeni ulici, in to največ 5 ml raztopine na ulico.
  

Danes se morajo za zatiranje varoj uporabljati izključno registrirana zdravila oz. zdravila, ki imajo uradno dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji. Podatke o zdravljenju morajo čebelarji sproti beležiti v Dnevnik veterinarskih posegov.

Roj vselimo, počakamo tri do štiri dni, potem pa uporabimo oksalno kislino. Pri narejencih in izrojencih najprej počakamo, da se izleže vsa zalega in da začne mlada matica zalegati, ni pa še pokrite zalege. Pri ometencih varojo zatiramo takoj. Tako v takšnih čebeljih družinah brez zalege dosežemo tudi do 99-odstotno uničenje varoje in mirno čebelarjenje do pozne jeseni – vsaj glede varoje.