Pred nami je mesec maj. Narava se zdaj pokaže v vsej svoji lepoti, čebelar pa je je deležen celo dvojno. Prvič, ko pred čebelnjakom opazuje svoje čebele, ki pridno izletavajo in se vračajo s polnimi koški cvetnega prahu, drugič pa je vesel cvetoče narave, ki v tem mesecu razveseljuje
sleherno človeško srce. Ta mesec imamo čebelarji obilico dela, če hočemo pravočasno doseči vrhunec razvoja svojih čebeljih družin. Posledice prezimovanja se počasi umikajo vse večji moči čebeljih družin. Tem je maja treba nastavljati nove mediščne naklade in širiti prostor, tla se nemoteno razvijajo. Kakor aprila moramo čebelje družine tudi maja pregledati najmanj trikrat in pri tem opraviti pomembna dela.

Dve od teh sta povečevanje prostornine panja za zaleganje matice in dodajanje satnic. S temi posegi v panju izrabimo vso sposobnost matice in odstranimo enega od prvih vzrokov rojenja. Graditev satja, dovolj prostora za zaleganje matice in nemoten pretok feromonov v panju so ključni za preprečevanje rojenja. Če namreč mlade čebele nimajo kam odlagati matičnega mlečka in če nimajo dovolj prostora za graditev satja, utegne biti ob pičlih pašah rojilni nagon zelo močan.


Gradilni satnik

V panj vstavimo gradilni satnik, s tem pa želimo doseči več ciljev. V gradilnem satniku čebele svobodno gradijo trotovino ali čebelje celice. To satje čebelarji izrezujemo in tako dobimo prvovrsten vosek, ki ni okužen z različnimi primesmi ostankov zdravil. Gradilni satnik tudi znatno olajša pregled družin, saj je nekakšen barometer rojilnega razpoloženja v čebelji družini. Če je zgrajen v celoti, to pomeni, da se družina še ne pripravlja na rojenje. Nasprotno pa moramo družine, pri katerih iz gradilnika nimamo ničesar ali skoraj ničesar izrezati, obvezno pregledati. To je namreč znak, da se družina pripravlja na roj, ali pa na ta način naznanja slabo pašo. Gradilni satnik je pomemben dejavnik pri zmanjševanju okuženosti z varojo. Znano je, da samica varoe svoja jajčeca najraje odlaga v trotovske celice z mladimi žerkami. Pustiti moramo, da čebele zaleženo trotovino pokrijejo, šele potem pa jo izrežemo ter tako vsaj delno uničimo varojo.


Čebelnjak v maju

Čeprav je maj za čebele že radodaren z medičino in cvetnim prahom, moramo tudi ta mesec, če se v naravi ne pojavi izdatno medenje, skrbeti za zadostno količino hrane. Za čebelarja ni večjega razočaranja, kot če čebelje družine maja oslabijo zaradi pomanjkanja hrane. S pravočasnim hranjenjem s sladkorno raztopino prebrodimo krizo in družine rešimo pred propadom. V pitalnike vseh družin vsak drug večer vlivamo po 0,4 dl raztopine sladkorja in vode v razmerju 1:1. Predvsem maja je za dober razvoj družin najpomembnejša zadostna zaloga hrane.
Kljub temu da smo vse čebelje družine aprila bolj ali manj izenačili, se maja med posameznimi družinami že pokažejo prve opaznejše razlike. Če imamo matice označene po starosti, si lahko razlagamo vzroke teh razlik. Pri nakladnih panjih nadaljnje izenačevanje družin ni več potrebno niti koristno. Število naklad ni omejeno, in kolikor močnejša je družina, toliko več ima pašnih čebel, ki jim z novimi mediščnimi nakladami povečamo prostor. Te naklade postavimo na čebelje družine, katerih čebele zasedajo vse sate zgornje mediščne naklade. Prav zaradi tega so pri nakladnih panjih donosi medu lahko rekordni. Bolje je dodati mediščno naklado več, kot da v določenem trenutku družini primanjkuje sat za odlaganje medičine. Močnejše družine bomo lahko oslabili ob prvem točenju, ko jim bomo iz mediščnih naklad izsipali pašne čebele za ometence. Čebelar mora zdaj stremeti, da se družine čim prej razvijejo oziroma da so čim bolj močne še pred pojavom glavne paše, ki je v naših krajih med cvetenjem akacije.

Izraba glavne paše je eden od najpomembnejših dejavnikov tako za čebeljo družino kot za čebelarja. Čebelje družine, ki živijo v naravi, si morajo priskrbeti rezervo hrane za celo leto. Naloga družin, za katere skrbi čebelar, pa je še večja, saj morajo priskrbeti hrano zase ter presežek medu za čebelarja. Tega mora čebelar iztočiti, da bi si vrnil vložena sredstva in zaslužil za svoje delo. Čas glavne paše je različen. Odvisen je od geografskega območja in vrste medovitih rastlin. Kako bomo izrabili glavno pašo, je odvisno od moči družine ter od spretnosti in znanja čebelarja.


Uporaba rezervnih družin

Če naše čebelje družine pred glavno pašo še niso dosegle vrhunca svojega razvoja, je še vedno čas, da jim pomagamo s pašnimi čebelami iz rezervnih družin. Zdaj imamo spet možnost, da v svojo korist izrabimo prednosti nakladnih panjev. Zaradi konstrukcije nakladnih panjev in postavitve le-teh na legah panj z rezervno družino z rezervnega stojišča preprosto postavimo na panj ali poleg panja pridobitne čebelje družine. Po nekaj dneh panj z rezervno družino odnesemo nazaj na rezervno stojišče, ki je oddaljeno približno 2-3 km. Vse pašne čebele, ki so izletele iz rezervnih panjev, se bodo zdaj vračale v pridobitne družine in jih tako številčno okrepile. Vsaka čebelja družina med pašo rada sprejme vsako čebelo, če ta v panje prinaša nektar ali cvetni prah. Ta postopek je priporočljivo izvesti šele takrat, ko tehtnica kaže približno 1-2 kg dnevnega donosa. Če bi pridobitne čebelje družine okrepili prej, bi se kaj lahko zgodilo, da bi se v njih pojavilo rojilno razpoloženje.
V naših revnih pašnih razmerah je za dober pridelek medu nujno, da matice pred pašo, ko so panji na vrhuncu moči, omejimo pri zaleganju. Tako se med glavno pašo zmanjša količina zalege, zato veliko čebel, ki bi sicer oskrbovale zalego, postane nabiralk. Na ta način se maksimalno poveča nabiralna moč čebelje družine.


Dodajanje naklad

Najpogostejši način omejevanja matice pri zaleganju je dodajanje matične rešetke. Pri nakladnem panju jo navadno shranjujemo kar med zgornjim pokrovom in streho panja, saj nam je tako vsak čas pri roki. Sam matične rešetke shranjujem v skladišču poleg stojišča. Matici omejimo zaleganje (vstavimo matično rešetko) šele tik pred pojavom paše, to je približno 15 dni pred glavno pašo, ko začne v naših krajih cveteti akacija. Tedaj sta tako rekoč v celoti zalezeni plodiščna in prva mediščna naklada. V plodiščni nakladi je večina zalege že pokrita, pa tudi ličinke so že toliko stare, da čebele iz njih ne morejo potegniti ro-jevih matičnikov. Pri močni družini imamo tako 7-8 zalezenih satov, ti pa so pomembni zato, ker bodo čebele iz teh satov že sodelovale pri nabiranju medičine med glavno pašo.

Matico spravimo v plodiščno naklado, nanjo poveznemo matično rešetko, nato pa na plodiščno naklado, pokrito z matično rešetko, po potrebi postavimo dve ali več mediščnih naklad. Matico omejimo v plodiščni nakladi vse do konca zadnje paše, ki je v naših krajih po navadi paša na kostanju. Tedaj odstranimo matično rešetko in tako matici omogočimo zaleganje na čim večjem prostoru, da pridobimo čim več zimskih čebel.
Če nimamo matične rešetke, lahko izrabimo tisto lastnost čebel, ki jo imajo v svojem naravnem prebivališču. V njem v zgornjem delu satja poglobijo satne celice in vanje shranjujejo med. V teh celicah ne gojijo zalege niti v njih ne skladiščijo cvetnega prahu. To lastnost čebel lahko čebelarji v nakladnih panjih s pridom uporabimo v mediščni nakladi. Iz nje vzamemo sat m preostale sate razredčimo po celotni širini naklade. Čebele pri tako razredčenih satih poglobijo satne celice, v katere matica noče zalegati. Isti učinek dosežemo, če imamo v mediščni nakladi manj satnikov s širšimi letvicami kot v plodišču.
Če matici pred glavno pašo ne bi omejevali zaleganja, bi dobili čebelje družine z velikim številom čebel, ki bi bile prisiljene negovati veliko količino zalege, iz katere bi se čebele razvile šele po intenzivni paši. Ta množica čebel bi po paši ostala neizrabljena in bi ustvarjala rojilno razpoloženje. Zaradi tega je znano, da zelo močne čebelje družine z veliko količino zalege ob obilni paši prinesejo malo medu.


Ogrebanje roja

Ko se v naravi pojavi dobra paša, si čebele nagonsko zagotovijo zalogo hrane, ki jo skladiščijo nad zalego v mediščni nakladi. Ko je nad zalego v plodiščni nakladi velika količina medu, postanejo čebele lene in se začnejo pripravljati na rojenje, saj zanje ni več primernega dela. Zaradi tega polno mediščno naklado odstranimo in na njeno mesto postavimo prazno. V panju nastane panika, saj nad zalego ni več potrebne hrane. Rojilno razpoloženje spet zamenja delovna vnema, med katero čebele polnijo prazen prostor nad zalego. Če je paša obilna, lahko ta postopek ponovimo še večkrat.

Maja so čebelje družine vsak dan bolj živahne in lahko se že pojavijo tudi prvi roji. Če bomo od polovite aprila zamujali s širjenjem prostora, vstavljanjem satnic, še prej pa z dražilnim krmljenjem, bomo pridelali samo roje, me-du pa le malo ali nič. Zdaj skrbimo, da rojev ni, stari čebelarji pa so bili zelo ponosni na vsak prvi roj. Zaradi ekspanzije varoj v zadnjih letih roji niso več takšna nesreča, za kakršno smo jo imeli doslej. Roj pripomore k prekinitvi razvojnega ciklusa varoje, ki za polaganje svojih jajčec potrebuje odkrito zalego. Vse varoje so zdaj v roju na čebelah, tam pa jih zlahka uničimo.Za uničevanje varoe v roju imamo na razpolago več uspešnih metod. Naj omenim le ekološko tretiranje z mravljično kislino in kapanje ali škropljenje z oksalno kislino.

Prvi matičniki

Za preprečevanje rojenja poznamo več metod, in sicer:
– menjava mest panjev na stojišču,
– čebele zaposlimo z graditvijo satja,
– čebelam povečamo prostornino panja – dodamo še eno naklado,
– odvzamemo pokrito zalego in jo uporabimo za krepitev drugih družin ali za narejence,
– ob vročini skrbimo za dobro prezračevanje panja,
– zamenjamo oz. vzredimo novo matico,
– podiramo rojilne matičnike,
– maticam pristrižemo krila.


Tast in sin pri točenju

Med učinkovitejše metode preprečevanja rojenja sodi odvzem matice. Takoj ko se pri družini pojavijo zaleženi matičniki, jim odvzamemo matico. Čez 9 dni družino znova pregledamo in podremo vse matičnike razen enega. Delovna vnema se zaradi odvzema matice občutno ne zmanjša in čebele ob morebitni paši v treh do štirih tednih do zaleganja mlade matice naberejo precej medene zaloge. Mlade zalege, potrebne aktivnega krmljenja, je malo, v panju pa je veliko pašnih čebel. Tem se pridružijo še mlajše čebele, ki bi sicer morale biti zaposlene s krmljenjem zalege oz. z graditvijo satja. Ko si družina vzredi novo matico in ko ta začne zalagati, jo okrepimo z zalego in čebelami iz rezervnih družin, tako da bo ob pojavu nove paše nabrala veliko medu.

Ta način preprečevanja rojenja ima še eno veliko prednost, saj v panju približno dva tedna ni pokrite zalege. Ko se čebelja zalega izleže, pridejo na plano tudi vse varoje. Ker te nimajo na voljo celic z ličinkami, obnemorejo in popadajo na dno panja. Preostale varoje na čebelah uničimo z oksalno kislino. Zavedati se moramo, da se spomladi porajajo le kratkožive generacije varoj, zato z uničenjem teh varoj preprečimo tudi njihov napad v poznejših mesecih.
Če je odvzeta matica dobra, jo uporabimo za narejenca. Matico, sat pokrite zalege s čebelami, prazen sat in meden sat damo v prazno naklado ter jo prenesemo na rezervno stojišče. Takšni družini bomo pozneje dodali čebele iz ometencev in jo tako okrepili z delovnimi čebelami.

Maja se lahko zgodi, da se pojavi tudi delo, ki ga vsak čebelar najraje opravlja, to je točenje. Na to opravilo se moramo temeljito pripraviti. Poleg opreme za točenje naj si čebelar priskrbi tudi dovolj zaščitne opreme za tiste, ki mu bodo pomagali. Za točenje si izberemo lep, topel dan, ko bodo čebele izletavale na pašo. Upoštevati moramo, da mora biti med primemo zrel: pokritega naj bo vsaj dve tretjini.