Januar je mesec sredi zime, ko čebele počivajo. To je tudi eden redkih mesecev, v katerem ta navodila veljajo za vse kraje v Sloveniji. Navadno so tedaj zunanje temperature pri nas tudi do -20 °C , tako da čebelarji nimamo pri čebelah kakšnega posebnega dela. Skrbeti moramo le, da je na stojišču mir. Zaradi nemira čebele porabijo veliko več hrane, a ker so izleti pozimi omejeni, kaj hitro zbolijo za grižo. Prava nadloga za čebele so pozimi različne ptice, ki niso odletele v južne kraje. O tem, kako se jih rešimo, so mnenja deljena. Eni predlagajo, naj bi pticam nastavili hrano, tako da jih odvrnemo od stojišča, drugi pa, da jih prav to privablja k čebelnjaku. Kaj narediti, presodite sami – vsekakor je maček pri hiši dobra naložba.

Ker nas proti koncu januarja že muči čebelarski »firbec«, prekontroliramo stojišče in pregledamo nakladne panje. S tem ne mislim, da morate sredi najhujše zime panje odpirati. Za ta namen uporabimo gumijasto cevko, ki jo potisnemo skozi žrelo panja in tako ugotovimo stanje svojih čebeljih družin.


Nakladni panji pozimi

Diagnoza pa je lahko:
a) Tih in enakomeren šum je znamenje normalnega prezimovanja.
b) Če slišimo posamezne otožne glasove, je to znamenje, da nekaj ni v redu z matico ali da je odmrla – družina je brezmatična, zato čebele žalujejo.
c) Šum, podoben šelestenju listja, je znamenje, da čebelam primanjkuje hrane ali da trpijo zaradi kristaliziranega medu oz. sladkorja, ki ga pozno jeseni zaradi velikih količin niso mogle predelati v grozdni in sadni sladkor.
č) Če pred panjem opazimo razgrizeno satje, mrtve čebele z odgriznjenimi glavami in drobne voščine, lahko brez poslušanja ugotovimo, da so v panje vdrle miši ali rovke. To je razmeroma pogost pojav pri nakladnih panjih z visoko podnico.
d) Če iz panja ni slišati niti najmanjšega šuma, je to znamenje, da je čebelja družina umrla.
e) Če je iz panjev slišati glasen šum, to pomeni, da v panju gospodari varoja. V tem primeru čebele iščejo smrt zunaj panja. Posledica tega je, da bodo propadli panji prazni, brez mrtvic, in to ob obilici hrane v satju. Če se nam to zgodi, je to prvi kazalec, da smo prejšnje leto čebele prepozno tretirali proti varojoam.


Čebelnjak v snegu

Če zapade sneg, ga pustimo pri miru, saj je sneg najboljši izolator in dodatna zaščita pred mrazom in vetrom. Panji pod njim prezimujejo pri enaki temperaturi, to pa zelo ugodno vpliva na počutje čebeljih družin. Čebelja gruča je trdnejša, presnavljanje je enakomernej­še in poraba hrane manjša. Če nastopi odjuga in se obetajo topli dnevi, pa moramo sneg okoli čebelnjaka čim prej odstraniti. Sneg očistimo tudi s streh in vsaj dva metra tal pred panji. Na tla nasujemo slamo, žaganje ali kakšen drug drobir. Če v takem primeru tla ob zimskih izletnih dneh niso posuta z drobirjem, čebele na tleh otrpnejo in se nikoli več ne vrnejo v panje. Zanimivo pri nakladnih panjih je to, da se čebele zelo rade usedajo na strehe panjev, ki jih je ogrelo sonce, zato moramo sneg najprej odstraniti z njih.

Kljub koledarski zimi in začetku leta se lahko zgodi, da se pojavi odjuga, tako da se temperatura povzpne tudi do 12 °C. Pravilo je, da smo čebelarji pri svojih čebelah, ko se približa prvi izletni dan. Šele takrat lahko zanesljivo ugotovimo, ali je s kakšnim panjem kaj narobe. Vse sumljive panje si označimo tako, da bomo ob prvi priložnosti, ko bodo to dovoljevale vremenske razmere, posegli vanje.

Nakladni panji imajo pozimi dvojno zračenje. Čebelarji, ki bi radi imeli zgoden razvoj, naj pustijo žrelo odprto. Poleg tega naj v vsaki nakladi pustijo odprto luknjo s premerom 20 mm. Mraz in svež zrak čebelam ne škodujeta, nasprotno pa jih uničuje vlaga. Vsak kilogram zaužite hrane v panju sprošča liter vode, ki ostane v panju, če ta nima primerne ventilacije. Čebelarji, ki so za poznejši razvoj, ker imajo glavno pašo šele junija, pa naj priprejo žrelo na podnici, tako da je odprtina približno 10 cm izpod pokrova panja. Pri takšnem zračenju je poraba hrane minimalna in čebele se manj starajo. Sam sem se odločil za srednjo različico, pri kateri pustim žrelo odprto, ventilacija pa je urejena skozi pokrov s pitalnikom, ki ima ob straneh reže, skozi katere izhlapeva odvečna vlaga. Da je ventilacija boljša, iz panja vzamem še sat. Če pod pokrove panjev nismo dali papirja ali valovite lepenke, storimo to zdaj. Paženje panja je nujno, kajti ko začne matica zalegati jajčeca se zviša temperatura v njem. Pri zapaženih družinah je zaradi boljše izolacije manjša tudi poraba hrane.

Januarja uredimo še svoj čebelarski inventar, žičimo satnike in hkrati pridobivamo propolis. Zavedajmo se, da so stari in zanemarjeni panji vir številnih okužb in bolezni, zato je zdaj čas, da uredimo vse nenaseljene panje. Pri tem imamo prednost čebelarji, ki čebelarimo v nakladnih panjih. Vse naklade, ki niso naseljene, temeljito očistimo in prebarvamo. Dobro je tudi, če si kupimo ustrezno število rezervnih podnic. Prava čebelarjeva karikatura je tisti, ki popravlja panje ali išče satnice šele takrat, ko mu roji že visijo na vejah.


Občni zbor čebelarskega društva dr Jožef Starc Metlika

Ker je čebelarstvo nikdar prebrana knjiga, se moramo nenehno izobraževati. V dolgih zimskih večerih beremo čebelarsko literaturo in na internetnih spletnih straneh iščemo čebelarsko tematiko. Ker moramo iti s časom naprej, je priporočljivo, da si izdelamo tudi svojo spletno stran in na njej predstavimo svoje čebelarstvo in pridelke. Prav tako se udeležite občnega zbora vašega društva in se tudi aktivno vključite v delo društva.

Vedeti pa moramo, da v čebelarstvu nobeno navodilo ni univerzalno. Razmere se spreminjajo iz meseca v mesec ter iz leta v leto, zato se moramo prilagajati vsakokratnim razmeram. Vsako posploševanje je škodljivo. Kar je morda eno leto primemo in strokovno utemeljeno, je naslednje leto ob drugačnih razmerah lahko popolnoma napačno, zato mora vsak čebelar te nasvete z občutkom prilagoditi svojim razmeram.